Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Skenerji

Avtor:Matjaž Intihar
30.07.2003 21:05

Tehnologija skeniranja fotografij je stara ze 30 let. Zajem slike prek fotopomnozevalcev se zdaj prekasa zajem z novejsimi CCD tipal

 

Poglavje iz knjige e-Fotografija (l. 2001) ((prenesi PDF knjigo))

Zahtevnejsi fotografi z digitalnimi kamerami se niso zadovoljni. Zato napredno misleci uporabljajo drug nacin digitalizacije - s skenerji oziroma s skeniranimi diapozitivi ali fotografijami. Z digitalizacijo kakovostno presnamemo original v digitalno obliko. Mnogi ljubitelji digitalne obdelave slik si na ta nacin pomagamo ze nekaj let.
S skenerjem lahko preslikamo fotografijo, besedilo ali drugo ploskovno formo kot s preslikavo s klasicno kamero. Spet pa je prednost skenerja v tem, da dobimo sliko na racunalniskem zaslonu in da jo lahko obdelujemo s programi za obdelovanje fotografij.

Da so skenerji izredno zanimivi tudi za fotografe in da so spremljajoci del fotografske tehnike, pove podatek, da so fotografom dobra znana podjetja, kot so AGFA, CANON, MINOLTA, NIKON, OLYMPUS in POLAROID, mocna tudi na trgu ploskovnih skenerjev ter skenerjev za preslikavo filmov. In ce pogledate racunalniske in fotografske revije, v obeh vrstah revij najdete clanke o digitalnih kamerah, tiskalnikih, racunalnikih in programih. Reklamiranja racunalniske programske in strojne opreme je v foto revijah vse vec, kajti vsi se zavedajo, da fotografi vedno vec uporabljajo novo tehniko za izdelavo svojih fotografij.
 

Reprodukcijska kamera za analogno izdelavo barvnih separacij. Edino, kar je se uporabno od teh kamer, so reflektorji in vrhunska optika.

Skenerji

Skenerje poznamo ze vec kot 30 let. Prve so uporabljali izkljucno za graficne namene. V graficni industriji so lahko s skenerji hitreje reproducirali slike in dobili osnovne barve suptraktivnega barvnega mesanja (CMYK), ki je osnova za tisk. Prej so osnovne barve dobili na bolj zahteven nacin prek reprodukcijske kamere, barvnih filtrov RGB, poltonskih mask za odpravljanje napak filtrov in lec, do poltonskih filmov v CMYK separaciji. Sele nato je prislo na vrsto rastriranje.
Kmalu so skenerji omogocali neposredno osvetljevanje prek mehanskih in nato prek elektronskih rastrov na graficni film. Bobenski skenerji so za zajem analognih signalov uporabljali fotopomnozevalce in ne CCD tipal. Tako je pri bobenskih skenerjih se danes. Tehnologija s fotopomnozevalci se vedno vodi pred tehnologijo svetlobnih tipal.
Pred vec kot desetimi leti so na trg prisli prvi namizni crno-beli skenerji s CCD tipali. Njihov namen je bil graficni industriji poceniti skeniranje in povecati hitrost izvedbe manj zahtevnih projektov.
S prihodom zmogljivejsih racunalnikov, s PC 486 in predvsem z Applom 68040, so tudi fotografi dobili moznost, da sliko lazje obdelajo kot v temnici. Pricela se je doba digitalne fotografije, predvsem uporabe tako imenovane digitalne temnice. Razvoj skenerjev je sel zelo hitro naprej. Ustrezno kakovost so dosegli ze v nekaj letih, zdaj pa proizvajalci predvsem iscejo nacin, kako bi znizali cene svojih izdelkov.
V splosni uporabi so tri vrste skenerjev.
 

Nacin delovanja ploskovnega skenerja: Bela svetloba pada na fotografijo in se odbita prek lece prenese na sistem ogledal in tipalo, pred katerim so se filtri za rdeco, zeleno in modro barvo. Sistem je preprost, a mehanika je zapletena.

Tanek nanos prepreci neposreden stik gladke emulzije s steklom in prepreci nastanek Newtonovih krogov. Ko se ni bilo razprsilcev, smo za manjse povecave uporabili smukec, katerega smo napihali na emulzijo. Za vecje povecave pa se se danes uporablja posebno olje. Dobra lastnost olja je tudi, da zapre praske na filmu in so manj opazne.

Ploskovni skenerji

Ploskovni skenerji so se uveljavili z razvojem CCD tipal. Kot ze samo ime pove, imajo ploskev, na katero polozimo film ali fotografijo, ko jo preslikujemo. Sam nacin preslikovanja je skoraj pri vseh enak - vpadna svetloba se prek optike in stekel prenasa na CCD tipalo. Razlike so skrite v notranjosti in v programih. Proizvajalci uporabljajo razlicne sisteme prenosa svetlobnega telesa in zrcal.

Kakovost ploskovnih skenerjev je sprejemljiva za fotografe, ki si zelijo urediti svoj arhiv, se predstaviti na internetnih straneh ali svoje fotografije obdelati z racunalnikom in jih nato s tiskalnikom tiskati na papir. Z boljsimi ploskovnimi skenerji lahko fotografije zajamemo v kakovosti, ki zadostuje za osvetlitev na digitalnih osvetljevalnih napravah. Cene ploskovnih skenerjev se gibljejo od 15 tisoc tolarjev navzgor.
Namizni ploskovni skenerji z dodatnim nastavkom za preslikavo filmov omogocajo tudi preslikavo diapozitivov. Nastavek je treba pri vecini ploskovnih skenerjev dodatno kupiti in niso standardni del skenerja.

Na mizi je vedno premalo prostora. Namizni skenerji za domaco uporabo podjetja Canon so samo dva, tri centimetre vecji od velikosti A4. Prirocnost, kakovost in nenazadnje cena teh skenerjev prepricajo druzinske fotografe, ki bi radi pretvorili fotografijo v digitalno obliko.

Preslikava filmov poteka enako kot preslikava fotografij, le da svetloba prihaja z zgornjega dela skenerja.
Ker se zaradi stika filma s steklom radi pojavijo Newtonovi kolobarji (kot pri dia okvirckih s stekli), film prej poprsimo z ANTI NEWTON razprsilcem. Vendar je kakovost teh preslikav zelo slaba in priporocljiva samo za izdelavo arhiva diapozitivov in morda za internetno predstavitev.;

Hi-End ploskovni skenerji so po obliki precej podobni namiznim, so pa nekajkrat vecji in predvsem tezji. Teza lahko presega tudi 50 kilogramov. Skener mora biti stabilen, saj vsako tresenje povzroca nepravilen zapis.

HI-END ploskovni skenerji

V graficnih studijih s HI-END ploskovnimi skenerji zaradi enostavnosti uporabe zamenjujejo bobenske skenerje.
Te zelo kakovostne in drage skenerje izdeluje vec proizvajalcev. Od podjetij, ki so znana nam, fotografom, kakovostne HI-END skenerje izdeluje le AGFA. Njihov model SELECTSCAN je zelo kakovosten skener s CCD vezjem. Od navadnih ploskovnih skenerjev se razlikuje po tem, da za povecavo uporablja optiko, podobno kot bobnasti skenerji. Prek optike se slika poveca in CCD-vezje razbere ze povecano sliko. HI-END skener omogoca opticno resolucijo 6.000 dpi in barvno globino skeniranja 48 bitov. Z njim lahko diapozitive poskeniramo skoraj tako kakovostno kot z bobnastim skenerjem. Zaradi visoke tehnologije in z njo povezane cene (nad tri milijone tolarjev) pa na zalost niso dosegljivi vsem fotografom. Zato fotografi za kakovostnejso preslikavo filmov uporabljamo skenerje, ki so se vedno dosegljivi po ceni — od 100.000 tolarjev navzgor, uporabljamo pa jih izkljucno za preslikavo filmov.

Nikon, Minolta in Canon, fotografu znana podjetja, izdelujejo tudi kakovostne film skenerje.

Skenerji za preslikavo filmov

Skenerji za preslikavo filmov imajo eno samo slabost - temnejsih delov risbe na diapozitvu ne preslikajo v celoti dovolj dobro, vendar se vedno veliko bolje kot ploskovni skenerji z nastavki za preslikavo filmov. Zaradi dosegljivosti so postali priljubljeno orodje fotografov, ki si zelijo kakovostne diapozitive spraviti v digitalno obliko. Tudi med proizvajalci teh skenerjev lahko najdemo znana fotografska imena. Mnogi ponudniki digitalnih osvetljevalnih naprav za fotolabolatorije jih ponujajo kot dodatno opremo. V uporabi so ze skenerji, ki so vdelani v ohisje racunalnika. Uporabljajo jih za preslikavo celega filma, za izdelavo indeksnega iztiska, arhiviranja in neposrednega zapisa na CD. Ceprav je velikost skeniranih datotek dovolj velika za kakovostni tisk, pa je kakovost fotografij mnogo preslaba. Skener poskenira posnetek v samo nekaj sekundah. Ce vemo, da potrebujeta bobenski skener ali HI-END ploskovni skener za skeniranje z odlicno kakovostjo na velikost 20 x 30 centimetrov vsaj nekaj minut, potem je jasno, da mora mnogo podatkov pri tako hitrem skeniranju manjkati ali pa so interpolirani in je zato tako skenirana fotografija opazna slabsa. Bobnasti ali rotacijski skenerji Bobnaste skenerje porabljajo za zelo kakovostne preslikave predvsem v graficni industriji. Tudi sami moramo svoje fotografije in filme, ce zelimo kakovostne preslikave, preslikati z bobnastim skenerjem. Ti skenerji ne uporabljajo CCD-tipal, temvec PHOTOMULTIPLIER-je (fotopomnoze-valce), ki veliko bolje razpoznajo vmesne tonske vrednosti in temne dele risbe na sliki. Zato primerjava barvne globine med skenerji s CCD tipali in s fotopomnozevalci ni umestna. V praksi se izkaze, da bobnasti skener s samo 8 biti barvne globine bolje razpozna pocrnitev v sliki tudi nad vrednostjo 3.4D, kar naj bi bilo teoreticno mozno prebrati le z 12-bitnim CCD vezjem. Z bobnastimi skenerji lahko naredimo zelo kakovostne preslikave, namenjene povecavi nasih fotografij. Njihova slaba lastnost pa je cena, ki se giblje od 6 milijonov tolarjev navzgor, zato za vecino fotografov niso dosegljivi.
Med fotografi kakovost bobnastih skenerjev, ki so namenjeni predvsem skeniranju za graficno tehniko, potrebujejo samo izrazni fotografi, ki zelijo ohraniti vse vrednosti dobrega diapozitiva tudi v digitalni obliki.

Skeniranje nadziramo s programi, ki jih dobimo ob skenerju. Vecjih razlik pri moznih nastavitvah ni.

Gonilniki

Vsak proizvajalec ima tudi svoj program za krmiljenje skenerja. S temi programi fotografijo popravimo se pred koncnim skeniranjem. Omogocajo povecavo ali pomanjsavo, barvno korekturo, izrez fotografije, nastavitev locljivosti, kontrasta itd. Za delo s programom za skeniranje potrebujemo veliko poizkusov, da lahko iz skenerja iztisnemo najboljso mozno preslikavo.

Nekateri programi imajo tudi vec podprogramov, s katerimi lahko uporabljamo skener se za druge namene. Programi za prepoznavanje crk preslikano besedilo prenesejo v urejevalnike teksta (WORD) in reseni smo pretipkavanja ze natipkanih besedil. Programi za kopiranje skener spremenijo v kopirni stroj. Na ekranu se prikazejo tipke, kakrsne poznamo pri kopirnem stroju, in ce je na racunalnik priklopljen tudi tiskalnik, se preslikane strani izpisejo na tiskalniku.
Na velikoformatnih studijskih kamerah se zdaj za zelo velike povecave uporabljajo svetlobna tipala, kakrsna so v skenerjih. Tudi v teh kamerah tipalo skenira. Osvetlitev motiva traja po nekaj deset minut, kakovost posnetka pa je vrhunska. Prav taka je tudi cena digitalnih nastavkov. Programska oprema Pri nakupu bodite pozorni na dodatno programsko opremo, ki je prilozena skenerju. Skoraj pri vseh skenerjih dobite ob nakupu katerega od programov za obdelavo slik, program za razpoznavanje crk ali program za razne ucinke. Mozno je, da boste pri nakupu skenerja v vrednosti 30 tisoc tolarjev dobili tudi program, ki v redni prodaji dosega visjo ceno kot skener sam. Dobri programi za obdelavo slik v prosti prodaji stanejo prek 50 tisoc tolarjev, za samo tretjino cene pa ga lahko dobite pri nakupu cenejsih skenerjev, ki tega programa se nimajo v paketu. Med najbolj zazelenimi je PhotoShop, program za obdelavo slik programske hise Adobe, ki ga uporabljajo tudi v vseh profesionalnih graficnih in fotografskih studijih.

Skoraj ni resnega proizvajalca skenerjev, ki ne bi ponudil se programa za obdelavo skenirane fotografije. V veliki vecini primerov je to programska oprema podjetja Adobe. PhotoShop je vodilni program tudi med profesionalci.

 

Obstajajo sicer se boljsi programi, vendar so zaprti, dobimo pa jih samo pri nakupu zelo dragih profesionalnih graficnih sistemov in jih ni mozno uporabljati na namiznih racunalnikih brez celega sistema. Za konec se opozorilo. V nekaterih nasih racunalniskih revijah preizkusajo tudi skenerje in pri tem na veliko uporabljajo izraz “foto kakovost koncnih izdelkov”, pri cemer je koncni izdelek lahko skenirana fotografija ali tisk s tiskalnikom. Ne verjemite vsem pravljicam. Z najboljsim ploskovnim skenerjem (ne s HI-END) in s se tako opevanim programom nikakor ne morete doseci tako kakovostne reprodukcije, kakrsno zahtevamo zahtevnejsi fotografi. Ostrina je precej slabsa, da ne govorim o reprodukciji barv. Niti 36-bitni namizni skenerji pri prepoznavanju barv ne dosegajo resnicne foto kakovosti. Zato za zahtevnejse fotografe velja: Pred nakupom skener dobro preizkusite - a ne na testnih fotografijah, kakrsne imajo trgovci. Prinesite svoje fotografije in kakovost skenerja preizkusite na njih, sele nato se odlocite za nakup. Ce skenerja nimate namena kupovati, imate pa ze racunalnik in bi svoje najboljse fotografije in diapozitive radi obdelovali sami, poiscite studio z bobnastim skenerjem, ce je le mogoce, kajti preslikave bodo mnogo bolj ostre in reprodukcija barv neprimerno boljsa. Skenerji v praksi Najboljso mozno kakovost preslikave filma in slike s skenerji so razvili ze pred dvajsetimi leti. Vse druge novosti gredo na racun znizevanja cen, enostavnosti uporabe in hitrosti preslikave. Pred dvajsetimi leti je imel dober skener vsaj 200 potenciometrov za nastavitev preslikave. Dve tretjini teh nastavitev je uporabnik nastavil s preizkusi in so veljale za vse povprecne originale, drugi potenciometri pa so bili potrebni za korekturo vsake slike posebej. Zdaj osnovne korekture - pocrnitve slike (belina, temina), barvne tonske vrednosti in kontrast - opravimo s pritiskom na gumb. Tudi najboljsi skenerji s CCD tipali se ne morejo priblizati tehnologiji bobnastih skenerjev izpred dvajsetih let. Zato lahko trdim, da so nekateri podatki o ploskovnih skenerjih napihnjeni ali zgolj teoreticni.

Zgoraj je fotografija z negativnega filma zajeta z namiznim skenerjem in apodaj ista fotografija, zajeta z bobenskim skenerjem. Boljso risbo v temini in belini, ostrino in tonske vrednosti opazi le zahtevnejsi gledalec.

 

Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa le informativni. Se pred osmimi leti smo kupovali skenerje s trojnim prehodom in s samo osmimi biti barvne globine. Zdaj skenerji nizjega kakovostnega razreda do 30 tisoc tolarjev mocno presegajo njihovo kakovost. Poslovni in druzinski fotograf je z njimi ze povsem zadovoljen. Drazje ploskovne skenerje uporabljajo v graficnih studijih za preslikavo tiskovin in fotografij za casopisni in revijalni tisk, pri katerem se ne zahteva visoke kakovosti. Izrazni fotograf je z njimi pogojno zadovoljen. Skenirana fotografija glede na izvirnik zgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnosti barvnega zapisa, cesar tudi s programi za obdelavo slik ne moremo dovolj dobro popraviti. Kakovost skenerja Vse skenerje kot tudi digitalne kamere ocenjujemo po dveh pomembnih lastnostih. To sta RESOLUCIJA (LOCLJIVOST) in BARVNA GLOBINA. Vecja locljivost skeniranja omogoca vecje povecave, kar je pomembno predvsem pri filmih manjsega formata. Locljivost pri skenerjih merimo s stevilom tock na palec (ppi=Pixel Per Inch). Tipalo potuje in ne zajema slike kot kamera, zato je branje linijsko. Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se ze z dejstvom, da oko razpozna okoli 10 linij/tock na milimeter ali 254 linij/tock na palec. Zato mora biti digitalni zapis tako kakovosten, da zadosti potrebi ocesa. V praksi preizkusena in ustrezna kakovost skeniranja v velikosti 1:1 je 300 tock na palec. To velja tako za graficni tisk kot za izpis s termosublimacijskimi tiskalniki in z labolatorijskimi osvetljevalnimi napravami. Ce zelimo sliko 10-krat povecati, potrebujemo 10-krat zmoglivejse tipalo, torej tipalo z vsaj 3.000 tockami na palec. Ploskovni skenerji omogocajo opticno locljivost skeniranja od 300 ppi do 1.200 ppi. Namenjeni so skeniranju fotografij, te pa so ze nekajkratne povecave s filma. Pri ploskovnih skenerjih pa zelo radi zapisejo tudi zmoznost interpolirane locljivosti, nekateri tudi do 9.600 ppi, vendar je ta locljivost za kakovostno preslikavo neprimerna. Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala z opticno locljivost skeniranja do 3.600 ppi. Vecina film-skenerjev je prirejena za skeniranje 35-milimetrskih filmov. Zato je locljivost skenerjev v vecini primerov cca. 2.700 ppi, tako da s temi skenerji lahko povecamo leica format do velikosti 20 x 30 cm z locljivostjo digitalnega zapisa 300 ppi. Bobnasti skenerji omogocajo opticno locljivost skeniranja od 300 ppi in vse do 20.000 ppi, odvisno od cenovnega razreda. Ti skenerji zaradi kakovosti in visoke opticne locljivosti ne uporabljajo interpolirane locljivosti. Z njimi lahko povecamo klasicen 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost 70 x 100 cm ali vec brez interpolacije. Seveda pa se pri tej povecavi ze vidijo vse napake filma in slabosti optike.

Slika zgoraj: film-skener Nikon Coolscan. Slika spodaj: HI-END ploskovni skener SCREEN. Ceprav imata po zagotovilu proizvajalcev oba skenerja tipalo s 36-bitno barvno globino, je razlika v zajemu zasicenega diapozitiva ocitna.

 

Barvna globina skenerjev 24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in s CCD svetlobnimi tipali so komaj se dobri za kakovostno preslikavo, bobnasti s fotopomnozevalci pa ze povsem zadostujejo. V uporabi so 30-, 36-, 42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa s kakovostjo raste tudi njihova cena. Toda podatki o barvni globini skenerja niso realni. Z bolj mnozicno uporabo skenerjev se je njihova kakovost zaradi konkurencnosti zacela napihovati podobno kot kakovost tipal v digitalnihn kamerah. Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvne globine, s foto pomnozevalci in odlicnimi algoritmi krepko prekasa se tako kakovosten CCD skener s 16 biti zapisa po barvnem kanalu - pa ceprav teorija o bitih in mesanju barv govori drugace. Za tisk pa tako ali tako vsako sliko spremenimo v 8-bitno. Prav tako ni receno, da bo 10-bitni skener sliko preslikal slabse od 14-bitnega. Veliko je odvisno, kaksne algoritme za pretvorbo elektricnih impulzov zmore procesor in koliko suma ima tipalo. Se z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspel odcitati barvno zasicenega diapozitiva tako dobro kot s skenerjem za preslikavo filmov, ceprav imata oba skenerja enake podatke o locljivosti in barvni globimi ali ploskovni skener celo boljse. Nekaterim skenerjem pripisujejo zmoznost razpoznavanja barvne globine tudi 12 bitov po barvi ali 36 bitov v celoti (RGB). To pomeni, da tipalo razpozna 4096 barvnih nians osnovne barve, kar z mesanjem treh barv RGB znese prek 68 milijard barv. Zmoznost branja zasicenosti barve takega tipala naj bi bila 3,7D (D=pocrnitev). Torej je tako tipalo zmozno presvetliti in odcitati barvne tone tudi v bolj zasiceni povrsini, kot jo zmore film. Dober diapozitivni film ima najvecjo moznost pocrnitve 3,7 D. Za presvetlitev povprecnega diapozitiva nam zadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija, narejena iz negativnega filma, ima pocrnitev do 2,2 D. Vendar s temi skenerji nisem se nikdar uspel presvetliti temnejsih delov pravilno osvetljenega diapozitiva! Za kakovostno preslikavo diapozitivov nikakor niso primerni, pa ce imajo se tako prepricljive podatke. Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvno globino veliko bolje presname diapozitiv kot ploskovni skener z nastavkom za preslikavo prosojnic. Te naprave so visjega cenovnega razreda od 100 tisoc tolarjev naprej. Canon in Nikon sta vodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerja zmoreta priblizno 2.700 dpi in 12-bitno barvno globino. S to locljivostjo lahko diapozitiv leica formata povecamo do 10-krat za izpis na termosublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah ali za tiskovino. Zaradi nacina zajemanja slike ostrina in zapis temnejsih delov ne zadovoljujeta vseh uporabnikov. HI-END ploskovni skenerji in bobnasti skenerji so zaradi svoje visoke cene primerni samo za profesionalne studije. Kakovost preslikave je izredna in priporocljiva vsem fotografom, ki si zelijo svoje fotografije ali diapozitive mocno povecati. Odlicna ostrina, barvni zapis in moznost povecave zadovoljujejo tudi najzahtevnejse uporabnike. Dober diapozitiv in digitalizacija z bobnastim skenerjem bo se nekaj casa najboljsa pot do najkakovostnejse digitalne slike, boljsa od direktnega zajemanja slike s svetlobnim tipalom v digitalnih kamerah. Razen digitalnih nastavkov za velikoformatne kamere.

Namizni film-skener podjetja Kodak

Nakup skenerja

Fotografom, ali vsaj vecini od njih, so dosegljivi samo ploskovni in film-skenerji. Ploskovni skenerji zdaj v celoti zadovoljujejo njihove potrebe. Tudi najcenejsi ploskovni skenerji ze premorejo 600 dpi locljivosti in vsaj 8-bitno barvno globino. Vemo, da 600 dpi zadosca za vsaj dvakratno povecavo in osem bitov za prepoznavanja pocrnitve 2,2D. To pomeni, da skener v celoti zajame vse tonske vrednosti barvne fotografije, ki premore najvec 2,2D, in z locljivostjo 600 dpi lahko njeno velikost 10 x 15 cm dvakrat poveca s kakovostno locljivostjo zapisa 300 dpi. Z osmimi biti barvne globine in 600 dpi locljivosti skeniranja dobimo fotografijo v digitalnem zapisu za kakovosten tisk v velikosti 20 x 30 cm. Seveda pa obstajajo razlike od skenerja do skenerja. Kakovost branja podatkov se odraza predvsem s kakovostjo tipala. Da je barvna globina pri skenerjih s CCD tipali lazna, smo ze spoznali. Stevilo bitov je predvsem trgovski dejavnik. Da pa ne bi v tem poglavju knjige o osnovi digitalne tehnike zasli predalec, navajam samo primerjavo s filmi, ki bo razlozila tudi razliko med tipali.
Poznamo negativne in diapozitivne filme. Neglede kateri negativni film kupimo, nam bo laborant, ki pozna svoje delo in labolatorijske stroje pravilno nastavi, izdelal kakovostno fotografijo za vecino ocenjevalcev. Odvisni smo torej od laboranta in ne od filma. Pri diapozitivnih filmih je drugace. Fotografi, ki za fotografiranje izberejo dia film, so zahtevnejsi in izbiro filma dobro preracunajo glede na globino denarnice. Tudi povprecen gledalec opazi razliko med Velvio, Provio, Ektachrome SV, Ektachrome Elite, Agfo CT ali Konico R-100.
Prav tako je pri tipalih v skenerjih ali kamerah. Boljse je tipalo, vec tonov bo zapisanih in s tem bolj realen barvni zapis. Boljse je tipalo, manj je goljufive interpolacije locljivosti in barvnega zapisa. Bolj ste izkuseni v popravljanju digitalnega zapisa s programi za obdelavo fotografij, vec boste lahko izvlekli iz digitalno zajete fotografije.
Zato velja: Za zaslonsko locljivost zadostujejo najcenejsi skenerji. Za izpis fotografije na kapljicnih tiskalnikih potrebujemo skenerje srednjega cenovnega razreda. Da izkoristimo kakovost barvne osvetljevalne naprave, potrebujemo zapis z najboljsimi ploskovnimi skenerji. Ti skenerji pa ne zadostujejo za kakovostno preslikavo diapozitivov. Za diapozitive uporabljamo film-skenerje. Velikost filma je samo 24 x 36 mm, zato za 10-kratno povecavo z locljivostjo slike potrebujemo skener s 3.000 dpi locljivosti. Ker zmore diapozitivni film zapisati tudi pocrnitev 3,7D, potrebujemo film-skenerje z vsaj 12 biti barvne globine po barvnem kanalu. Kljub temu se tudi tu pokaze, da je podatek o 12-bitni locljivosti tocke relativen pojem. Ti skenerji so dovolj dobri za povprecen prikaz, za kakovostno skeniranje, predvsem cimbolj verno reprodukcijo diapozitiva, pa ne zadoscajo. Za kakovostno reprodukcijo je treba uporabiti HI-END ploskovne skenerje ali, se bolje, bobnaste skenerje.
Fotografi, ki zelijo kakovost, si kupijo kakovostno kamero in odlicne objektive. Za njih so pripravljeni odsteti celo premozenje. Toda ko pridejo do zapisa svojih odlicnih diapozitivov v digitalno obliko, so zadovoljni z nekakovostnimi ploskovnimi ali film-skenerji. Zadostuje jim tudi izpis s cenenimi tiskalniki.
Slab sken na film-skenerju je isti izdelek, kot da bi fotografirali na cenen diapozitivni film s kompaktno kamero in s slabim objektivom.
Zato pri nakupu skenerja dobro razmislite, za kaj ga potrebujete. Za preslikavo fotografij so ploskovni skenerji dovolj dobri. Boljsega boste kupili, vec tonskih vrednosti bo in boljsa bo ostrina zapisane slike. Za skeniranje diapozitivov pa tudi najboljsi film-skenerji zaenkrat se ne zagotavljajo zadovoljive kakovosti. Ce ze izbirate med Velvio, Provio, Astio in Ektachrome VS, SV, morate vedeti, da je kakovost skeniranja teh filmov s film-skenerji primerljiva s kakovostjo fotografiranja s 400 ISO diapozitivnim filmom. Vecina s temi posnetki ne bi bila zadovoljna, prav tako pa ne more biti s skeniranjem s film-skenerji.

USB prikljucek

SCSI prikljucek

Hitrost skeniranja

Ceprav hitrost zajema fotografije ne vpliva na kakovost, predstavlja pomembno lastnost pri nakupu. Danasnji skenerji skorajda ne uporabljajo vec pocasnih zaporednih vhodov, ampak USB in SCSI vhode. Ce imate starejsi tip racunalnika in ga niste pripravljeni nadgraditi z USB ali SCSI vhodom, boste pri skeniranju cakali kar nekaj minut na opravljeno delo. SCSI vhodi so stari ze 10 let in v profesionalnih studijih so se vedno zelo priljubljeni. Novejsi USB vhodi so bolj prirocni za uporabo, za profesionalno delo pa jih se ne uporabljajo, saj so prenosi prek njih zaenkrat se pocasnejsi od prenosa prek SCSI vhodov.
Torej vsem tistim, ki uporabljajo starejse racunalnike in ki imajo malo fotografij za skeniranje, zadostujejo serijski nacini prenosa. Novejsi racunalniki ze omogocajo USB vhode, zato izberite skener z USB nacinom prenosa podatkov. SCSI uporabljajo samo v profesionalnih studijih. Pocasi bo tudi SCSI prenos zamenjal novejsi in hitrejsi FireWire. Saj ste prebrali pri kamerah - kupite danes, cez dve leti ne bo vec uporabno. Tako je tudi s skenerji. Kupite ga danes, a ne morete vedeti, ali ga boste se lahko priklopili na naslednji racunalnik, ali bo se deloval na naslednjem operacijskem sistemu, in ce bo, pa morda gonilnik, ki krmili skener, ne bo zdruzljiv z novejsim programom za obdelavo fotografij.
Ne zelim strasiti. Zelim samo povedati, da z vstopom v digitalno tehnologijo, s katero sami izdelate fotografijo od pogleda na motiv do koncnega izdelka, obstajajo dolocene tezave. V tem primeru z obdobjem priblizno petih let, v katerem je treba zamenjati komponente, ki vam omogocajo digitalne podatke spreminjati v izpisano fotografijo.

Kako skeniramo (osnove)?

Vsak skener uporablja gonilnik, program, ki podpira skeniranje. Program omogoca tudi hiter predogled slike v nizki locljivosti. V tem nacinu lahko naredimo izrez slike, opravimo korekturo barv, ostrine itd. Ceprav so programi za obdelavo fotografij zelo zmogljivi, je treba cimvec podatkov zajeti ze v fazi zajema, torej skeniranja. V tej knjigi, v kateri se spoznavamo le z osnovami, navajam samo nekaj zacetnih nastavitev za kakovostno skeniranje. Locljivost skeniranja smo ze spoznali. Za preslikavo 1:1 potrebujemo za kakovosten zapis do 300 dpi locljivosti. Zapis tonskih vrednosti s programom lahko nastavljamo z razponom svetlosti tonov na fotografiji, ki nam omogoca nastaviti pravilen zajem slike v teminah in belinah.
Spoznajte se z vsemi zmoznostmi svojega gonilnika, tudi z nastavitvijo tonskih vrednosti - le tako boste sliko zajeli barvno pravilno.
Pri skeniranju ze tiskanih slik lahko pride do moare efekta. Pike se med seboj krizajo, s tem pa dobimo vzorce, ki kvarno vplivajo na sliko. Temu se lahko izognemo s filtrom ali s skeniranjem z dvakratno locljivostjo.
Prav tako je pomembna ostritev. Slika s ploskovnega skenerja ima precej slabso ostrino od izvirnika. Ze izdelana fotografija iz fotolaboratorija v vecini primerov ni dovolj ostra. S skeniranjem se ostrina se poslabsa. Filter “Unsharp Mask” omogoca navidezni popravek ostrine. Vse skupaj je matematicno laganje, toda deluje zadovoljivo - vsaj glede na skenirano fotografijo, ne na izvrinik.
Skeniranje ni vec nikakrsna znanost. Zato se dodobra spoznajte s svojim skenerjem in podpornim programom ter preizkusite vec nacinov tiska skenirane fotografije. Ce pa zelite kakovostno preslikavo in ste fotografirali na odlicne dia filme, vam priporocam, da skeniranje zaupate bliznjemu graficnemu studiu, ki omogoca skeniranje z bobnastim skenerjem. Le tako boste v najboljsi mozni kakovosti zajeli tisto, kar vam je omogocil zajeti film.

Line Art, Grayscale, Color

Pri skeniranju uporabljamo tri nacine zajema.
Za izvirnike, pri katerih bi radi zajeli samo dve barvi, crno in belo, uporabljamo zapis s samo 1-bitno locljivostjo tocke. Ce zelimo zapisati izvirnik v crno-beli tonski obliki, recimo fotografijo, uporabljamo zapis “Grayscale”. Skeniramo z vsaj osmimi biti barvne globine, da dobimo 256 tonskih vrednosti; in ce zelimo najvisjo kakovost, je treba uporabiti najvisjo mozno locljivost tocke, ki jo premore tipalo.
Barvni zapis naredimo v nacinu “Color”. Tudi v tem primeru uporabimo osem bitov za zapis po barvnem kanalu. Tak nacin zapisa zaradi RGB nacina zajema oznacimo kot 24-bitnega. Zapis s 24-bitnim tipalom omogoca zapisati 16 milijonov barv. Za visjo kakovost pa lahko tudi v tem primeru, ce skener omogoca, zajamemo sliko z vecjim stevilom bitov po tocki. Angleske izraze sem uporabil zato, ker se boste pri gonilnikih srecevali samo s temi izrazi.

Line Art

“Line Art” nacin uporabljamo za zapis tekstovnih delov, skic, logotipov itd., ce zelimo zajeto sliko tiskati brez vmesnih tonskih vrednosti. Vsaka posamezna tocka ima v tem nacinu zapisa samo dve moznosti: crno ali belo. Originali pa nimajo vedno visokega kontrasta ali samo dveh tonskih vrednosti. Zato v gonilniku pred skeniranjem uporabimo korekturo “Threshold”. Z njo nastavimo prag, do katerega bodo zajete tocke samo bele, od tega praga dalje pa samo crne. Prag izrazimo s stevilkami od 0 do 255; to je razpon svetlosti 8-bitne tocke na tipalu. Ce bi prag nastavili na 0, bi dobili samo bel zapis, z nastavitvijo na 255 pa v celoti crnega. Torej je vmesna vrednost 128. Na slikah si oglejte, kako z nastavitvijo “Threshold” popravljamo posamezne originale. Drugih moznosti korekture 1-bitnega zapisa ni.
Do sedaj smo govorili samo o locljivosti skeniranja za poltonske slike.
Pri skeniranju v “Line Art” nacinu pa moramo za kakovosten zapis nastaviti toliko ppi locljivosti, kolikor jih premore vasa tiskalna naprava. Ce imate kapljicni tiskalnik z locljivosjo 1.440 dpi zapisa, je priporocljivo tudi skenirati s to locljivostjo. Ce vas ploskovni skener omogoca samo 600 ppi locljivosti, je treba skenirani “Line Art” zapis dvakrat pomanjsati za kakovostno tiskanje.

Grayscale

V nacinu zapisa “Line Art” lahko zapisemo samo crno in belo. Za zapis fotografije, torej slike, ki ima vec tonskih vrednosti, potrebujemo drugacen zapis. Tipala omogocajo zapisati vsako tocko z locljivostjo osem in vec bitov. Vemo ze, da osem bitov zadostuje, saj lahko z njimi zapisemo 256 tonskih vrednosti, kolikor jih potrebujemo za kakovosten zapis tonske fotografije. Ko smo sliko poskenirali za predogled, imamo moznost s korekturnimi nastavitvami vplivati na koncni zajem fotografije. Tonsko korekturo opravimo z ukazom “Levels”. Ker so korekture enake kot v “Color” nacinu skeniranja, jih bomo spoznali kasneje. Locljivost skeniranja pa smo ze spoznali, zato se tu vanj ne bomo poglabljali.

V programu za nastavitve korektur lahko izbiramo med vec moznostmi: nastavitev kontrasta in svetlosti, tonske korekture z nacinom dolocanja krivulj, razni filtri za ostrino, kakovost skeniranja itd. Predvsem pa je pomembno, da se z zmoznostjo svojega programa dodobra spoznate in preizkusite vec moznih nacinov korekture. S prakso pridete do hitre in kakovostne nastavitve korektur.

Color

“Color” nacin skeniranja uporabljamo za barvni zajem. Vklop barvnega zajema je enostaven, prav tako tudi predogled originala. Vecji problem pa je fotografijo tonsko pravilno zapisati v bitno obliko. Pomagamo si z moznostjo vpliva na celoten barvni ton slike in njen kontrastni ter tonski zapis. Kot v “Grayscale” nacinu tudi tu izberemo nastavitev “Levels” in najprej popravimo kontrast slike. V vecini primerov to zadostuje in vse nadaljnje korekture opravimo v programu za obdelavo fotografij. Samo pri boljsih skenerjih imamo moznost tudi druge korekture opraviti pred skeniranjem.
Najpomebnejsa elementa pri korekturi sta nastavitev beline in temine. Ta dva elementa bosta zagotovila pravilen kontrast, zasicenost in tonski zapis. Sele nato se lahko poglobimo v barvno korekturo. Tudi nastavitev beline in temine ni za vsak nacin tiskanja enak. Za kakovosten zapis z barvno osvetljevalno napravo je lahko kontrast zelo mocan, a bodo se vedno lepo zapisane vse tonske vrednosti. Drugace je pri skeniranju za kapljicne tiskalnike. Ze v fazi skeniranja moramo nastaviti manjsi kontrast, saj kapljicni tiskalniki temnejsih delov ne zapisujejo pravilno in ce bi sliko prevec zasicili, mnogo tonskih vrednosti sploh ne bi mogli stiskati. Seveda s korekturo ne pretiravajte, opravite samo osnovno, drugo boste popravili v programu za obdelavo fotografij. Filtra “Unsharp Mask” za vizualno izboljsavo ostrine in “Descreening” za unicenje moare efekta, ce skenirate ze tiskane slike iz revij ali drugega tiska, raje uporabite v zunanjem programu.
Skener preslikuje v RGB nacinu. Pri vseh ploskovnih in film-skenerjih priporocam, da skenirate v tem nacinu in sele v programu za obdelavo fotografij spremenite zapis v model CMYK. Barvno korekturo v programu za obdelavo fotografij opravite, ko je slika se v RGB zapisu. Razumevanje barvnega mesanja je morda bolj problematicno, toda rezultati so lahko boljsi. Nic pa ni narobe, ce barvne korekture opravite v CMYK zapisu slike. V CMYK barvnem mesanju namrec barve dodajamo in je zato mnogim uporabnikom bolj razumljiv. Seveda pa to velja samo v primeru, ce boste digitalni zapis tiskali, torej barve v tisku dodajali in s tem uporabljali CMYK zapis.
Ce boste slike osvetljevali z barvno osvetljevalno napravo, potrebujete RGB nacin barvnega mesanja in korekturo morate opraviti v tem nacinu. Tudi vsi filtri v programu za obdelavo fotografij ne delujejo na sliko v CMYK obliki. Torej zajeto sliko iz kamere ali skenerja pustite v RGB obliki, ce jo boste kdaj osvetljevali na foto papir. Spremenjena v CMYK zapis bo imela manjsi razpon barv in bo barvno slabse zapisana.

Namizni ploskovni skener pod Heidelbergovo oznako uporabljajo mehaniko Umax skenerjev. Skenerji tega proizvajalca so zelo cenjeni v graficnih studijih za skeniranje fotografij, ki ne zahtevajo kakovosti bobnastega skenerja.

Uporaba ploskovnega skenerja

Ze samo ime pove, da skeniranje poteka na ravni ploskvi, steklu. Vasa prva naloga pred zacetkom skeniranja je, da ocistite steklo vseh umazanih delcev, lahko tudi s tekocino za ciscenje stekel. Zaradi prahu v prostoru, umazanih fotografij in prstnih odtisov, ki ostajajo na steklu, hitro opazimo necistoce predvsem v temnejsih delih slike. Po vklopu skenerja je treba pocakati nekaj minut, da zarnica dobi svojo delovno temperaturo. V nasprotnem primeru pride do tonskih nepravilnosti, ki vas v nadaljnjem delu lahko zavedejo pri korekturah. Napotki za delo pa so v navodilih proizvajalca.
Ploskovni skenerji zadostujejo za skeniranje fotografij. Njihova opticna locljivost od 600 do 1.200 dpi omogoca ustrezne povecave. V poglavju o locljivosti smo spoznali, s koliko ppi locljivosti moramo skenirati za doloceno napravo, s katero bomo izpisovali fotografije.
Skeniranje diapozitivov s ploskovnimi skenerji pa je problematicno. Spet igra glavno vlogo vas pogled na zadovoljivo kakovost, a od nastavkov za skeniranje diapozitivov ne pricakujte prevec. Sistem z nastavkom omogoca na poceni nacin zajeti tudi sliko s prosojnih materialov. V vecini primerov je ta nacin dovolj dober za izdelavo foto arhiva ali za prikaz na internetnih straneh. Nastavitev korektur je podobna kot pri skeniranju fotografij. Pozorni pa morate biti na efekt Newtonovih kolobarjev. Ce diapozitiva ne skenirate v okvircku, pri cemer pa izgubite vsaj milimeter slike po vseh stirih stranicah, kar ni zanemarljivo, morate zaradi stika filma s stekleno povrsino diapozitiv pred skeniranjem poprsiti z razprsilcem, ki naredi tanek film na diapozitivu.

Heidelberg HI-END ploskovni skener. Pogled v notranjost.

 

Film-skenerji so prvi korak k zadovoljivemu prenosu diapozitiva v digitalno obliko. Fotografi vemo, koliko boljsi je zapis diapozitiva od zapisa negativnega filma. Toliksna je tudi razlika v kakovosti zajema diapozitiva na ploskovnem in film-skenerju. Spoznali smo ze, da fotografija ne presega 2,2D pocrnitve. Zato manj mocna svetloba in povprecna tipala zadoscajo za preslikavo fotografij, ne pa diapozitivov. Film-skenerji premorejo mocnejsi svetlobni izvor in boljsa tipala. Vemo, da boljsi diapozitivni film zmore pocrnitev tudi do 3,7D. Tudi pri film-skenerjih zapisi o locljivosti tocke z 12 ali 16 biti niso realni. Ceprav bi morali s 16 biti sliko zajeti v popolnosti, tipala v film-skenerjih niso tako zmogljiva.
Tako spoznamo, da podatki o locljivosti tock niso realni in so bolj trgovski faktor.
V skener vstavimo film v okvircku ali v poseben sarzer kar film v kosu. Toda tudi v tem primeru pridemo do dolocenih tezav. Izgubimo po milimeter slike na vseh stirih stranicah. Ce ste fotograf, ki pozorno izbira motive in kompozicijo, vam ta milimeter lahko poseze v vas pogled na motiv.
Nacin skeniranja in barvne korekture je podoben kot pri ploskovnih skenerjih — odvisen je od gonilnika, ki ga poleg skenerja ponuja proizvajalec. Boljsi skenerji imajo se neko zanimivo lastnost. Ne skenirajo samo z osnovnimi barvami RGB, ampak se s programskim kanalom, ki zajema IR svetlobo in tako razpozna vse necistoce in praske na filmu. IR kanal uporabljajo gonilniki za skenerje Digital ICE in VueScan. IR kanal zazna in odstrani prah, prstne odtise, praske in druge napake na povrsini filma. Sistem dokaj dobro deluje in ga priporocam tudi, ce skenirate za komercialne namene. Ni pa uporaben pri crno-belih filmih, ker uporabljajo srebro, ki ni prosojno za svetlobo. Tudi Kodachrome (ne Ektachrome) filmi so problematicni. Pri vseh drugih filmih ta sistem deluje.
Skeniranje z negativnega filma ni tako kakovostno. Oranzna korekturna maska na negativnemu filmu zelo zmanjsa kontrast in CCD tipala imajo velike tezave pri zajemanju podatkov. Ce zelite kakovosten sken svojega posnetka, priporocam, da izdelate fotografijo in jo nato poskenirate s ploskovnim skenerjem. Rezultat bo boljsi. Taksen postopek uporabljamo tudi pri HI-END in bobnastih skenerjih.
Locljivost film-skenerjev je med 2.400 in 3.600 ppi. V poglavju o locljivosti smo spoznali, da z locljivostjo 2.700 ppi lahko zajamemo kolicino podatkov, ki v celoti zadostuje kakovostnemu zapisu v velikosti 20 x 30 cm. Zato v tem poglavju ne bom se enkrat opisoval locljivosti in z njo povezane mozne kakovostne povecave.
S prihodom barvnih osvetljevalnih naprav smo dobili dodaten nacin skeniranja. Skener je vgrajen v samo napravo, ki film pred osvetlitvijo poskenira, opravi osnovne korekture in fotografija iz negativa ali diapozitiva se ze razvija. Mnogi se spomnite, kako dolgo smo cakali na fotografije iz diapozitivov, pa se zelo drage so bile. Zdaj je vseeno, ali prinesete dia posnetek ali negativni film. Kakovost skeniranja diapozitivov je primerljiva s film-skenerji. Skeniranje negativnih filmov in algoritmi za pretvorbo v digitalni zapis pa so vrhunski.
HI-END ploskovnih skenerjev in bobnastih skenerjev ne bom opisoval, saj so namenjeni profesiona-lni rabi. Sam zaradi narave svojega dela uporabljam bobnasti skener. Ko enkrat vidite kakovost zapisa z njim, se boste strinjali, da film-skenerji ne zmorejo kakovosti bobnastih. Priporocam, da kakovostne diapozite poskenirate na bobnastih skenerjih. Zakaj bi imeli dober diapozitiv in slabo pretvorbo v digitalno obliko?
Zavedati se morate, da je diapozitiv izvirnik neprecenljive vrednosti. Hitro ga lahko unicite. Torej vam kakovosten digitalni zapis lahko delno zamenjuje izvirnik in ga ne morete uniciti. In se nekaj - ce imate slab digitalen zapis, kdo vam bo verjel, da imate dober izvirnik?!

Skeniranje in predvsem nastavitev korektur lahko opravimo na vec nacinov. Vsak uporabnik sam pa se naj na podlagi preiskusov kateri nacin ga zadovoljuje. Boljsi skener imate, vec svobode pri korekturah vam dopusca.
Ker je knjiga namenjena spoznavanju osnov digitalne tehnike, je za zacetek dovolj. Priporocam, da dobro preberete navodila, ki so prilozena skenerju, in opravite cimvec poizkusov in primerjav. Le tako boste uspesno poskenirali svoje fotografije.
O skeniranju, predvsem o korekturah in raznih nastavitvah pred skeniranjem, pa se boste lahko seznili v naslednji knjigi, ki bo opisovala digitalno tehniko in njeno uporabo v praksi.

Iz poglavja "skeniranje" knjige e-Fotografija (l. 2001) - celotno knjigo si lahko prenesete v PDF datoteke 

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com