Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Prah, strah in trepet fotografa (je res tako hudo?)

Avtor:Matjaž Intihar
10.06.2005 14:05

 

V digitalni foto tehniki imamo po ločljivosti in šumu na "tapeti" novo negativno spoznanje! Verjamem, da se vsakdo, ki vidi take pike na sliki iz svoje kamere zgrozi in verjame, kakšna velika nadloga je prah, najnovejši "strah in trepet fotografov"! Toda je ta slika realna, kako se to odraža na naših fotografijah in kako se prahu rešimo, bomo spoznali v tem članku.

 

"Če fotografirate motive z veliko detajli, brez čistih področij (nebo, vodna gladina) in večinoma s srednje oz. temno tonsko vrednostjo, potem prahu in umazanije na sliki sploh ne boste opazili. Ker pa so nebo, koža in ostali subjekti s čisto, svetlo tonsko vrednostjo močno priljubljeni motivi, postanejo prašni delci na svetlobnem tipalu opazen in nezaželeni del vaših fotografij. Visible Dust nam sedaj omogoča, da se te nadloge z nekaj spretnosti znebite sami."

V novici na spletni strani e-fotografija.com je v PR članku pisalo, da se lahko tudi v Sloveniji že dobijo posebni čopiči za čiščenje prahu iz CCD/CMOS tipal. Ker pa je lahko prah velika težava pri končni kakovosti naše fotografije in se nad njim pritožuje veliko uporabnikov DSLR kamer, sem se odločil to novost tudi preizkusiti.

 

Prah, strah in trepet fotografa

Uporabnikov DSLR kamer je vse več. Med njimi pa ni malo takih, kateri še pred prvim fotografiranjem zanimivih motivov s kamero opravijo različne preizkuse, da se prepričajo ali sta jim proizvajalec in trgovec prodala kamero »brez vseh napak«. Na raznih forumih se že nekaj časa na veliko piše o eni izmed trenutno »največjih« digitalnih težav v fotografskem DSLR svetu, to je prah na tipalu. Moja izkušnja je sledeča. Kamero EOS D60 imam že tretje leto. Prah na tipalu je, vendar ga ne iščem, napake znam odstraniti kasneje, zato me niti ne moti!

Fotoreporterji so digitalne zrcalno refleksne kamere (DSLR) že pričeli uporabljati leta 1996 na Olimpijskih igrah v Atlanti. Vse do leta 2004 pa med uporabniki DSLR kamer ni bilo veliko slišati o težavah s prahom. Pa ne, da prahu na tipalih ni bilo! Toda fotoreporterji so fotografirali in se s tehniko in iskanjem njenih »napak, težav« niso ukvarjali. Vsake toliko časa so obiskali servis ali sami očistili kamero. S tem že imajo dolgoletne izkušnje preko prej uporabljenih analognih SLR kamer. Če pa je smet že bila vidna, smo jo enostavno odstranili v kasnejši obdelavi s programi za obdelavo fotografij. Fotografi vajeni fotografij narejenih iz filma v domači temnici ali fotolaboratoriju se zavedamo, da se prahu ne da kar tako zaobiti in da je bil takrat še celo večji problem kot danes. Le s to razliko, da se je s prahom ukvarjal naš fotolaborant.

Danes imamo prednost v tem, da napake (tudi od prahu) na fotografiji lahko povsem odstranimo in sliko brez napak izdelamo preko digitalnih osvetljevalnih strojev ali tiskalnikov. Torej, tudi v analogni tehniki je bil prah problem. Vendar ne v večji meri pri zajemu s kamero, ampak pri kasnejši reprodukciji. Že na samih diapozitivnih projekcijah je bilo videnega prahu veliko več, kot ga danes sploh opazimo na naših digitalno zajetih posnetkih. Današnje LCD projekcije pa so lahko popolnoma brez težav, ki jih povzroča prah.

V letu 2002 smo le redki že prešli na digitalne SLR kamere. Njihova cena je bila še vedno previsoka za hobi fotografe. Šele po kakšnem letu pa sem na tujih forumih prvič bral o problemu, prah na sliki. Bolj ko sem si ogledoval moje fotografije v velikih povečavah na zaslonu, manj sem videl, da bi bila na sliki napaka podobna tistim predstavljenim. Toda hitro so me opomnili, da moram fotografirati pri bolj zaprti zaslonki. 32, če je možno. Pa tudi v teh pogojih na fotografijah nisem opazil nič posebnega. Nato sem že s kar nekaj slabe volje dobil nova navodila. »Kaj nas hecaš! Fotografiraj enakomerno tonsko površino, nato pa ji v programu za obdelavo fotografij čimbolj popravi tonske vrednosti." Takrat sem se preko tujih forumov prvič srečal s pojmom »tehnični fotograf«. Iščejo tehnične napake, ki pri normalnem fotografiranju za normalnega gledalca niti opazne niso. Seveda je na tak način lahko najti prah. Toda s fotografijo, njenim pogledom na njo in vidnimi napakami v večini primerov to nima veliko skupnega.

 

Pred dvemi leti sem prvič opazil prah na tipalu. Leto dni star (2003) EOS D60, EF-28-135mm, f/13.

 

Na tonsko podobni površini sem opazil dve lisi. Toda zaradi tega si nisem belil glave. Dvakrat potegneš z miško v programu za obdelavo fotografij in črt ni več.

 

Za članek sem poiskal starejše fotografije in jih tonsko močno popravil, da bi našel še več napak na sliki, ki so plod prahu na tipalu. Če ga na originalu komaj opaziš, ga je po močni korekturi, ko fotografija niti za pregled ni več dobra takoj opaziš na večih delih fotografije.

 

Da bi našel čimveč prahu sem na enakih tonskih vrednostih opravil močno korekturo slike. Prah je, seveda je. Verjemite pa, da me ni motil pri normalno obdelanih fotografijah, pa čeprav je bilo kar nekaj fotografij povečanih ali natisnjenih v reviji. Res pa je, da sem predvsem tisti dve večji lisi odstranil v programu.

 

S prihodom kamer EOS 10D, 20D, Nikon D70, Pentax *ist Ds, KonicaMinolta 7D in predvsem cenovno dostopnejšimi EOS 300D, EOS 350D ter Nikon D70s, D50, pa so digitalne kamere vse bolj prisotne med hobi fotografi. Že pred nakupom pa je fotograf lahko slišal in bral o težavah s prahom na tipalu. In ni jih malo, ki takoj po nakupu naredijo prvi test po navodilih, kako prah odkriti. Vemo, »kdor išče, ta najde«. Vendar s to razliko, da je to tehnično iskanje napak, ne pa napaka iz povsem praktične uporabe. Seveda pa je z vse več zapisov o možnih težavah, tudi vse več fotografov pozornih na njih in kar naenkrat na vaši kameri ugotovite, da prah je! In še prav imate, je!

Toda v kolikšni meri prah na tipalu vpliva na našo fotografijo, kdaj ga opazimo, kdaj začne motiti in kako ga odstraniti?

 

Zakaj se sam z napako prahu ne obremenjujem

Moja DSLR kamera je v treh letih prestala že kar nekaj. Objektivi so se na njej menjali tolikokrat, kot jih večina hobi fotografov, ki se prav bojijo menjati objektiv na njej zaradi prahu, niti v vsej svoji fotografski dobi uporabe DSLR kamer ne bodo. Kamero sem posojal tudi profesionalnim uporabnikom, ki so še delovali na film, svojih digitalnih pa še niso imeli. So jim pa že krepko prav prišle. Prav tako tudi tistim, ki so se želeli prepričati ali je digitalni zrcalno refleksni svet že za njih. Verjamem, da večina med njimi ni prav nič nežno delala s kamero. Na začetku spoznavanja z DSLR kamero je bilo treba vsakemu od njih tudi videti kako izgleda tipalo in so si ga z nastavitvijo B in odstranitvijo objektiva tudi ogledovali. Torej, da je po treh letih na tipalu moje kamere obilica prahu ni dvomiti. Kot tudi v to ne, da sem ga na fotografijah opazil le redko in tudi motil me ni. Pač, zavedam se, da je prah trenutno še del težav digitalne tehnike. In dokler ga pri normalnih fotografijah niti ne vidiš, si je škoda oteževati življenje z njegovim vsakodnevnim iskanjem pred fotografiranjem. Edini, ki teh težav "nima" je Olympus (članek).

 

Tudi ta posnetek iz Helsinkov je posnet v istem časovnem obdobju z enako kamero pri zaslonki 11. Na tipalu sem imel dva večja delčka (smet). Opazna sta na vseh fotografijah iz tistega obdobja.

 

V močni tonski korekture, pa so "napake" prahu že močneje vidne. Toda kot že rečeno. To je ekstremna korektura, ki je namenjena zgolj iskanju "napake" prahu, ne pa ogledu slike.

 

Vem, prah na tipalu imam

Na forumu www.e-fotografija.com/forum/ sem redno odgovarjal na teme »prah na tipalu«. Vedno sem zapisal, verjamem, da ga imam, toda za moj način fotografiranja ga skoraj nikoli ne opazim. Jih ni bilo malo, ki niso verjeli, da tipala še nisem očistil! In zakaj ne?

Zato, ker le redko delujem na zaslonkah višjih od 16, kjer je prah bolj ostro zarisan, oziroma, če sem kakšno napako od prahu opazil, sem jo enostavno retuširal s pomočjo programov za obdelavo fotografij. Tisti, ki pa prah prav mrzlično iščejo, da gredo nato »sekirat« prodajalca in serviserje, fotografirajo enobarvno površino, belo steno ali modro nebo in s pomočjo programa za obdelavo fotografij tako močno korigirajo sliko (popravljajo tonske vrednosti), da bi bila že vsaka normalna fotografija nemogoča za izpis. Nikon serviserji imajo prav tovarniško navodilo, da se prah na tipalu išče pri zaslonki 16 in ne več. Nisem pa še dobil odgovora, kako je s prekomernim spreminjanjem tonskih vrednosti. Torej do kje še dopuščajo, da je prah opazen.

Verjamem pa, da bi že sam kdaj poizkusil očistiti tipalo, če bi obstajala lahko dosegljiva tehnologija za hitro ter enostavno čiščenje. Je le bolje biti brez prahu kot z njim. Tudi v naši reviji in na spletu ste že prebrali dva ( 1  2 ) članka o prahu. Med njima tudi kako lahko s pomočjo vatiranih paličic očistimo tipalo. In še povsem zadovoljivo se to da tudi narediti. Toda redko se zgodi, da bi bilo lahko že prvo čiščenje povsem zadovoljivo. Lahko, da na tipalu ostane še kakšna dlačica, oziroma prah raznesemo drugam in je rezultat še slabši. Sicer tako čiščenje po večih poizkusih obrodi sadove, je pa prezamudno. Še toliko bolj, če želimo tipalo očistiti zunaj na terenu. Prahu je v zraku veliko in vsaka sapica vam ga prinese v kamero, če tipalo čistite nekaj 10 sekund.

 

Smet sem opazil tudi nekaj dni kasneje, ko sem že bil v Stocholmu. Prah je lepo potoval z mano. EOS D60, f/8. Smet se je morala kar močno prilepiti na tipalo in še velika mora biti, da je opazna tudi pri f/8.

 

Ko sem doma pripravljal fotografije za tisk, oziroma nekatere še močno tonsko saturiral, pa več kot tiste dve lisi nikoli nisem opazil. Nikoli me nista motili, saj večine slik nisem fotografiral pri zaslonki nad 8 in tako sploh opazni nista bili.

 

Pred objavo članka sem še enkrat poiskal fotografijo in jo tonsko še popravljal, da bi pri tem posnetku s f/8 našel še več napak. Eno mi je uspelo. Toda slika je pod tako korekturo povsem uničena.

 

Čez pol leta pa sem z isto kamero fotografiral v Londonu. Zaslonka 11, napak na sliki ni opaziti, pa čeprav je fotografija še dodatno tonsko korigirana.

 

Zaradi članka sem šel prah načrtno iskati. Označil sem samo nebo in naredil močno tonsko korekturo. In glej ga zlodja. Še vedno je na tipalu ista večja smet (levo na sredini) kot na fotografijah izpred pol leta. Torej sem z njo fotografiral od Helsinkov (pa najbrže že prej), preko vseh dogodkov, ki sem jih fotografiral. V tem obdobju je kamero uporabljal tudi Veljko Jukič na F1, pa na slikah očitno ni bilo moteče za nikogar.

 

Poiskal sem sliko iz Londona, ki je bila posneta lansko leto. Torej pol leta po prejšnji fotografiji. Na delno obdelani fotografiji posneti pri zaslonki 16, se opazi majhna napaka prahu.

 

Tokrat sem naredil močnejšo tonsko korekturo in prahu je na sliki kolikor želite. S to razliko, da sta v tem času tisti dve večji smeti že sami od sebe odpadli iz tipala. Še opazil nisem kdaj! Ko sedaj gledam posnetke iz različnih časovnih obdobij opažam, da je bilo prahu na tipalu vse več. Toda pri normalnih posnetkih in korekturi sem tistih nekaj malo pik enostavno odstranil s pomočjo programa. Še enkrat več sem se prepričal, da moraš prah prav iskati, da ga najdeš v tolikšni meri, da postane tvoj "sovražnik"!

 

Fotografije panorame Blatnega jezera so tonske močno enolične. Kot nalašč za iskanje prahu. Na originalu in pri f/8 ga ni opaziti.

 

Opaziti ga ni niti na tonsko korigirani fotografiji.

 

Ko pa sem tonsko enake dele označil in jih drastično tonsko korigiral pa se nekaj madežev opazi. Ugotovil sem, da je napaka prahu pri zaslonki 16 in več bolje vidna. Toda slika nam zariše samo majhne temne ostre pikice, ki jih enostavno poretuširamo. Seveda, če jih ni preveč. Toda pri zaslonkah pod 16 pa se nam prah zariše kot manjši madež. S tem je pokvarjen večji del okoli prahu in s tem tudi retuša težavnejša.

 

Še en posnetek kralja Matjaža v Budimpešti in pri idealnih pogojih za iskanje prahu, oblačnem sivem vremenu. Zaslonka 10 in velika enakomerna površina, pa napak prahu ni opaziti.

 

Po močni tonski korekturi pa se nekaj madežev že odkrije. Toda tako drastičnih tonskih korektur na naših fotografij ne delamo. Pa tudi poretuširati se da vse te male napake.

 

Še en posnetek v nebo pri zaslonki 13.

 

Motiv je že tonsko razgiban in napake prahu je teže odkriti tudi pri močnejši tonski korekturi.

 

Zaslonka 19 in 800ISO. Ena pika pa je izrazita.

 

Čeprav je tole posneto v obdobju ko je bilo na tipalu obilo prahu, pa ga na taki fotografiji ne boste našli. Treba bo fotografirati tonsko enakomerno površino.

 

Tudi ta skupina "vaših" prodajalcev in ponudnikov foto opreme se s prahom na popotniških posnetkih ni obremenjevala. Verjamem, da ga na takem motivu nihče niti videl ne bi. Torej kako je sedaj s tem prahom? Na moji EOS D60 se ga je v treh letih nabralo obilo. Ampak na normalnih fotografijah je tako slabo izražen, da tistih nekaj pik/madežev enostavno odstranim. Toda vsekakor je bolje, da imamo prahu na tipalu in v sami kameri čim manj. Kako sem čistil in kako uspešno je bilo čiščenje pa na naslednjih straneh.

 

Za povsem drugačen preizkus sem imel na voljo tri povsem nove kamere. Preizkusil sem jih še glede prahu. Ga imajo res vse kamere. Seveda, vendar samo v primeru, če ga iščete. Na normalnih motivih ga ne boste zlahka videli. Oziroma, tudi če ima kamera trenutno samo piko ali dve, jih bo kmalu 100 in več. Že samo s premikanjem goriščnice in ostrenja ustvarjamo pogoje, da v objektiv in preko njega v kamero pride tudi prah. Kot ste že videli na prvi strani, sam se že več kot tri leta s prahom ne obremenjujem. Imam pa ga obilo na tipalu. Za praktičen preizkus pripomočkov za čiščenje pa sem ga le očistil.

 

In prišel je dan

Ker je med hobi fotografi vse več takih, ki iščejo in prah tudi najdejo, sem se želel dodatno prepričati, oziroma želim pokazati, kako moteč sploh je. In prišel je dan, ko imamo tudi pri nas na voljo odličen pripomoček za hitro ter enostavno čiščenje tipala. Ker so nekateri uporabniki že večkrat pohvalili pripomočke podjetja Visible Dust, sem se odločil preizkusiti jih v praksi. Moja tri leta stara DSLR kamera še nikoli ni bila očiščena in kot taka je bila kot nalašč za prikaz težav, ko imamo prah na tipalu. S tem pa je prišel dan, da lahko pokažem kako velik ali majhen je ta problem, kdaj ga vidimo, kje vse ga imamo in kako ga odstranimo.

 

Preizkus

Kot prvo! Prah je že dodana vrednost v kameri sami. Kupimo ga že z njo, pa čeprav marsikdo želi kamero po prvem preizkusu in opaženem prahu celo zamenjati z novo. Po preizkusu pri zaslonki 22 ali celo 32 in popolni korekturi kontrasta boste na sliki enakomerne tonske površine opazili več ali manj pikic.

Verjemite! Popolnoma brez prahu na tipalu ni nobena nova kamera. Še več ga je že v samem svetlobnem jašku, kjer je tudi premikajoče se zrcalo. Kamer le ne sestavljajo v brezprašnih prostorih, niti ni hermetično zaprta. Zato smo zopet pri vprašanju, pod katerimi pogoji prah vidimo in ali moti na sami fotografiji pri normalnih povečavah (fotografije na strani 1).

Za preizkus sem najprej vzel tri povsem nove, originalno zaprte EOS 350D, ki sem jih dobil za preizkus »ne ostrine« DSLR kamer. Z vsako sem naredil nekaj posnetkov pri različnih zaslonkah v modro nebo in tisti dodatni »nemogoči« preizkus v programu. Dobil sem dokaz, da je tudi v novi kameri še brez enega samega posnetka prah že na tipalu. Zato verjamem, da so se podjetja s standardi ogradila, koliko in pod kakšnimi parametri je treba tako kamero brezplačno očistiti. Se ve, do neke mere. V popolnosti prahu iz kamere ni mogoče očistiti. Tudi če imamo po zadnjem čiščenju tipalo zadovoljivo očiščeno, ga lahko pri naslednjem posnetku (odpiranju zaklopa) zopet dobimo na njega. Preizkušeno!

 

Povsem novo EOS 350D sem usmeril v nebo in pri zaslonki 16 dobil posnetek enakomerne tonske površine, ki ne pokaže nobenih sledi o prahu.

 

Pri zaslonki 32 pa se že vidi nekaj majhnih pikic. Za fotografa, ki veliko fotografira pod takimi pogoji, bo pri tonsko enakih motivih najbrže že moteča napaka. Toda le redki fotografi delujejo pod temi zaslonkami.

 

Takole pa izgleda zgornji posnetek, ko mu močno spremenimo tonske vrednosti. Na sliki opazimo, da nebo ni enakomerno osvetljeno, saj je svetloba prihajala iz desne spodnje smeri, pa tudi pike prahu so močneje vidne. Pri vseh treh kamerah pa sem dobil podobne rezultate. Prah je že v novi kameri. Pa ne mislite, da ga ima samo Canon. Prah v kameri je pri vseh modelih različnih proizvajalcev.

 

Prvo čiščenje s čopičem in pretresenim sprejem. Če pogledamo zgornjo sliko, pred čiščenje in po čiščenju se dobro vidi, da nam stisnjeni CO2 doda nove nečistoče. Imel sem še srečo. Če bi uporabljal drugačen sprej, bi se lahko te nečistoče tako prijele na tipalo, da bi bilo potrebno mokro čiščenje. Sedaj vemo. Predno zrak iz spreja usmerimo na čopič ga za sekundo ali dve usmerimo vstran. In nikakor ne tresite spreja med čiščenjem čopičev.

 

Drugo čiščenje, tokrat s čopičem in ročno pumpico pri zaslonki 16.

 

Drugo čiščenje, tokrat s čopičem in ročno pumpico pri zaslonki 22.

 

Drugo čiščenje, tokrat s čopičem in ročno pumpico pri zaslonki 32. Sedaj se opazno vidi razlika. Nekaj pikic je še ostalo, toda je mnogo bolje kot po ponesrečenem čiščenju s pretresenim sprejem.

 

Tretje čiščenje, tokrat zopet s pomočjo spreja CO2. Pri zaslonki 16 sta opazni še dve piki. Toda samo v primeru močne tonske korekture.

 

Pri zaslonki 22 se vidi še ena več.

 

Pri zaslonki 32 in močni tonski korekturi so ostale še tri pike. V četrtem preizkusu mi je uspelo povsem odstraniti prah. Toda! Preizkus sem ponovil po treh dneh, posnel sem manj kot 100 posnetkov in zopet sem imel na tipalu nekaj manjših pikic. Te igre večnega iskanja prahu niso zame. Motil me bo takrat, ko ga bom videl na normalnih fotografijah v taki meri, da bom imel preveč dela z retuširanjem.

  

Drugi preizkus pa je bil tisti, pravi! Odgovoril mi je, koliko je sploh prahu v kameri, koliko vpliva na sliko, kdaj ga opazimo in kako ga očistimo.

Kljub temu, da je bila moja D60 tri leta brez čiščenja, sem to "napako" samo nekajkrat opazil v tolikšni meri, da mi je bilo res moteče. In še to samo v primerih, če je bilo na sliki nebo in posneto pri bolj zaprti zaslonki. Opazil sem, da je najbolj moteča napaka bila okoli zaslonk 8 in 11, ko se je namesto temnih pikic izrisal majhen tonsko mehak krogec. Takrat sem v sliko posegel z programom za obdelavo fotografij in "napako" popravil. Torej nisem zagnal vik in krik "prah na tipalu" ampak sem zelo enostavno rešil problem. Vem že nekaj, pametni odneha in nič mi ne bi pomagalo, če bi se po vsakem testu vozil na servis in jih jezno gledal, medtem, ko čistijo že 10X očiščeno tipalo. Še enkrat poudarjam, tudi če tipalo popolnoma očistite, še vedno je v kameri zelo hitro toliko novega prahu, da bo ta zopet prišel na tipalo.

 

Za preizkus čistilnih čopičev sem najprej fotografiral direktno v nebo pri vseh zaslonkah, ki mi jih nudi objektiv EF 50mm f/2,5 macro. Torej od zaslonke 2,5 do 32.

Pri zaslonki 2,5 ni opaznih "napak" niti po močni tonski korekciji. Pri zaslonki 8 so pri povečavi vidni manjši madeži, izrazitejši pa so po tonski korekturi. Zaslonka 16 že na osnovni sliki pokaže bolj jasne madeže, ki so po tonski korekturi že močno izraženi. Zaslonka 32 pa že na osnovni sliki pokaže močnejše temne pike, ki pa so po korekturi bile zelo močno izražene.

Aha, to je moj prah na tipalu, ki se sprehaja po svetlobnem jašku in po tipalu že tri leta. Ker pa sem sam redko uporabljal zaslonko 22 ali 32, ga niti videti ni bilo v jasnejši obliki. Na klasičnih posnetkih ga vidimo šele po izredni tonski korekturi, ki že popolnoma deformira sliko. Po taki korekturi tonsko enake površine pa verjamem, da so »tehnični fotografi« nad njim zgroženi. Da sem se prepričal od kdaj je že prah v kameri sem si ogledal veliko fotografij iz vseh dosedanjih potovanj, predvsem pa poiskal tiste fotografije, pri katerih sem takrat "napako" tudi opazil.

 

Torej, prah sem našel (dve tri pike, madeže, črte) že prej na samih fotografijah. Vendar sem "napake" pred izdelavo fotografij v računalniškem programu odstranil. Še toliko več pa sem ga našel sedaj, ko sem ga tudi načrtno iskal. In našel sem ga obilico. Sedaj verjamem, da se marsikdo zgrozi, ko si na "nenormalen" način ogleda sliko enake tonske površine iz svoje tipala, vrh vsega pa še močno tonsko korigirane. Vendar na normalnih motivih prah še vedno ni viden, če ga ravno ne iščeš pod večjimi povečavami ali obsežnem tonskemu popravljanju slike.

Toda vseeno, zakaj bi na tipalu in nato na slikah popačenja imel, če imam sedaj na voljo preizkusiti posebne čopiče Sensor Brush, ki po zagotovilih tistih, ki jih že uporabljajo odlično opravijo svoje delo.

Če za preizkus foto kamer le redko vzamem v roke navodila, pa sem se pred uporabo čopičev in CO2 spreja najprej seznanil prav z njimi. So skromna, vendar nam razložijo osnovno uporabo in sam pravilen način čiščenja. Najpomembneje je, da imamo povsem polno baterijo. Kajti, če nam bo zmanjkalo energije mi pa bomo s čopičem čistili tipalo ali svetlobni jašek, se nam bo zaklop zaprl in poškodoval, prav tako pa samo zrcalo. Novejše kamere nam pod funkcijami v MENU nudijo možnost »Sensor Cleaning«. Ko to funkcijo potrdimo, se zaklop odpre in zapre šele po tem, ko kamero fizično izklopimo, ali močno pade napetost v bateriji. Popolnoma bodite prepričani, da je v njej zadosti energije. Pri starejših kamerah kot EOS D60 pa te funkcije nimamo. Treba je pri programih osvetlitve uporabiti nastavitev B in prožilec fizično držati, dokler ne opravimo čiščenje. S temi kamerami moramo biti še bolj pazljivi pri samem čiščenju.

Za čiščenje vseh preizkušenih kamer EOS 350D in D60 sem izbral čopič SB-16, ki je namenjen kameram s tipali APS-C formata (faktor izreza 1,5X, 1,6X). Čopiči Sensor Brush so bili najprej namenjeni in sploh preizkušeni v laboratorijih. Z njimi čistijo prah iz stekel mikroskopov. Tam je prah še bolj moteč, saj jim mikroskopi močno povečujejo sliko. Zato vemo, da je njihova uporabnost že preizkušena, predvsem pa, da njegove dlake ne puščajo sledi in da se ne lomijo ali kako drugače dodatno mažejo steklo. Dlake čopiča so pozitivno naelektrene, prah na tipalu pa negativno. Zato ga lahko z očiščenim čopičem zelo enostavno odstranimo.

Po vseh izkušnjah s 350D sem očistil še D60. Le s to razliko, da mi ne nudi funkcije »senzor cleaning« in sem moral zato dvakrat pritisniti prožilec pri uporabi funkcije B. Ker samo čiščenje traja smo nekaj sekund, ga je lahko hitro ponoviti. Predvsem pa, z malo poguma lahko to opravimo tudi pri napol polni bateriji.

 

S pomočjo iskušenj in videnim, da se s čopiči da očistiti tipalo sem preizkus naredil še na tri leta neočiščeni EOS D60. Tole je rezultat posnetka pri zaslonki 16. Zaradi teh nekaj pik, mi ga tudi čistiti ni treba (moje mnenje, za mojo kamero). Za vas pa?

 

Pri zaslonki 32 pa je bila vidna množica majhnih točk. Ker pri tej zaslonki nikoli fotografiral nisem, ga niti videti ni bilo. Tako pa mi to (močno zaprašeno) tipalo služi za odličen preizkus kaj zmore čopič "Sensor Brush".

 

Posnetek narejen še z neočiščenim tipalom pri zaslonki 2,5 in pri opravljeni močni tonski korekturi. Prahu tudi v primeru ekstremne tonske korekture ni videti. Zdaj vem zakaj zelo malo fotoreporterjev opazi težavo prahu. V večini primerov delujejo do zaslonke 8.

 

Pri zaslonki 8 pa jih že opazimo (seveda, samo pod ekstremno tonsko korekturo, ki je na normalnih fotografijah nikoli ne opravimo). In to tiste najteže retuširane madeže. So le večji od majhnih pikic, ki jih zabeležimi pri bolj zaprtih zaslonkah.

 

Pri zaslonki 16 so pike vidne še predno opravimo tonsko korekturo. Po njej pa sem prepričan, da bi se zgrozil vsak, ki bi si želel kupiti DSLR kamero. Če vas trgovec želi prepričati, da DSLR ni za vas, vam enostavno naredi takle test in ostanete na kompaktni kameri. Na fotografijah na prvi strani pa smo lahko videli, da zelo malokrat fotografiramo pri tako zaprtih zaslonkah, oziroma da se tudi pri njih na normalnih motivih ta prah niti ne vidi.

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com