Avtor: Matjaž Intihar

Glede same pokrajine dajem namige v drugi temi (pokrajina). Žanr "pokrajina in ljudje" je v bistvu še vedno pokrajina, le da človek v njej doda nek pomemben detajl. Tisto, nam poznano pravo tipičnost pokrajine vseeno doda človek, s svojo podobo, delom na polju, travniku, oziroma lastno povezljivosti s pokrajino. Lahko celo beremo da, ko človeka postaviš v pokrajino, je on tisti, ki nadvladuje. Toda v realnem življenju vemo. Človek je samo delček narave, le nam je najbolj viden, hitro prepoznaven člen v tej celoti.
Kadar vključimo osebo ali njeno delo v pokrajino je treba biti zelo pazljiv. Če neka zgradba, stroj ali oseba sama prevladuje na sliki nad celoto (pokrajino), potem smo temo že zgrešili. Pokrajina je še vedno narava in kljub človeškim rokam, ali osebam v motivu, naj taka še vedno deluje.
Vsekakor s človekom in njegovim delom, pojavo v pokrajini lahko povemo, pokažemo več. Le naj oseba, ali delo njenih rok ne bo preveč dominantno nad pokrajino samo. Takoj, ko se v fotografiji pokrajine vidi zelo razpoznavno obraz, lahko da je to že tema "potret v pokrajini". Za portrete pa imamo drugo temo.
Vse druge nepisane zakonitosti pa veljajo podobno kot v krajinski fotografiji. Le, da si včasih lahko dovolimo bolj ožji kader, da je pristonost človeka, ali njegovoh rok bolj izrazita. Vseeno pa mora še vedno biti v pogledu na fotografijo videna pokrajina.

Kamera - osnovne nastavitve (sistem) "pokrajina in ljudje"

Iz tehničnega pogleda se pokrajino največkrat fotografira na sledeči način (sistem). Seveda, vedno se ga lahko tudi krši.
V krajinski fotografiji lahko uporabimo kompaktne kamere, CSC kot DSLR. Kompaktne kamere imajo celo to prednost, da manj izkušenemu fotografu ni potrebno razmišljati o zaslonki (globinski ostrini). Goriščnice so tako majhne, da je celoten motiv že v osnovi oster tudi po globini. Vse o fotokameri in nastavitvah (Knjiga FOTOKAMERA)

Objektiv - od široke do ozkega kota, le da je pokrajina še vedno v celoti motiva (članek - Objektivi in njihove osnovne optične lastnosti)
Program - prioriteta zaslonke (A - Av), manj izkušeni uporabite slikovno avtomatiko "pokrajina"
Zaslonka f/8 do f/16 - zaradi večje ostrine po globini slike
Ostrenje na prvo tretjino motiva (članek - Globinska ostrina v krajinski fotografiji)
Merjenje svetlobe po celotni površini/Matrix
Korektura osvetlitve EV - odvisno od motiva, glede na močne kontraste, svetle/temne površine in barve
Občutljivost ISO 100 ali 200
Čas osvetlitve iz roke 1/125sek., ali krajši (članek - Streseni posnetek / Bodite pozorni na čas osvetlitve)
Stojalo - zelo priporočljivo, za nestresenost in lažjega kadriranja. Obvezno pri daljših časih od 1/60sek.!
Filter - Polarizaciski (članek), sivi (ND) s prehodom (članek) 

Kompozicija in postavitev glavnih elementov

Kompozicija je v krajinski fotografiji zelo pomembna (Knjiga KOMPOZICIJA SLIKE). Vendar, če v fotografijo dodajamo še človeka moramo biti zelo pozorni, v kateri del slike ga bomo postavili. Ni merila kam. Še vedno pa nekako velja nepisano pravilo, da pomembne elemente dodajamo v tretjino slike. Tudi, če je oseba na drugi poziciji bodite pozorni predvsem na to, da človek ne prevzame glavno noto (prvi kontakt) na sliki. Glavno vodilo pogleda naj še vedno pripada pokrajini, saj vaša fotografija ne govori o portretu v pokrajini. Torej oseba, ali delo njegovih rok naj bo samo prikaz, da živimo ob prelepem pogledu na naravo in kakšen je poseg človeka v njo.
Če v pokrajini želimo dodati pomembno noto z osebo je pomembno, da je postavljena na dobro vidnem mestu in, da je ostali del motiva namenjen naravi-pokrajini. Vseeno pa je pomembno, da se oseba ali objekt v celoti ne izgubi in ni opazna na fotografiji, ker potem smo že v temi "pokrajina".
Nikakor pa naj v temi "pokrajina in ljudje" oseba ali človeško delo na fotografiji ne prevlada nad pokrajino.

Nazaj na osnovno stran Moj Foto Namig (vstopi)

2. Pokrajina - Človek - Zahod - Barve - Diagonala - Namibija

Komentar

Vse kar opisujem v uvodu teme "pokrajina in ljudje" je prikazano na tej fotografiji. Predvsem je na nek način drugačna, zanimiva in z več želenimi nepisanimi pravili. Pokrajina je prikazana v njeno globino. Vidne so oddaljene gore, kot na začetku slika široka cesta, ki je proti koncu vse ožja, ta pa nas popelje v globino. 2/3 slike sta namenjeni spodnjemu delu, saj nebo kljub lepi modri barvi ne daje večjega pomena fotografiji. Oseba na fotografiji, katera premika polarizacijski filter za učinek bolj zasičenih barv je v prednjem planu in obrnjena v smeri ceste. Ta teče diagonalno in tako podaja še večji občutek globine. Brez osebe bi bila fotografija prazna, predvsem bi bila teža glavnega dela motiva preveč na desni strani. Oseba tako fotografijo uravnoteži in pogled se najprej ustavi na njej. Ker ni fotografirana v obraz in ni prevelika pa oseba ni prevladujoča. Naše oko hitro začne iskati po motivu še v smeri diagonale. Barve so močno zasičene, kar nam pripravi predvsem pozna popoldanska svetloba (sonce je samo še malo nad obzorjem) in uporaba polarizacijskega filtra.

Namig

Ostreno na prvi tretjini motiva (članek: Globinska ostrina v pokrajinski fotografiji). Meseca maja je v Namibiji pozna jesen. Že nekaj časa ni bilo padavin, zato je trava suha. Če bi motiv fotografiral opoldne, bi bila trava povsem normalne svetlo rjave barve. V nizki popoldanski svetlobi nam zlato-rumeno zažari. Cesta je v pokrajino vrezana z grederjem in suha zvožena plast afriške zemlje pri tej nizki svetlobi bolj pordeči. Ker je pokrajina sama po sebi preveč "kičasta" in tudi kompozicijsko je motiv zelo šolsko izbran, nam oseba na fotografiji prinese nekaj potrebne dinamike in predvsem glavni del tega motiva.

Tehnika

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, NEF, ura 17h
1/250sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek
f/16 - pri 24mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju
ISO 200 - glede na čas in zaslonko, iz roke
24mm - izbrana goriščnica, da se še ujame prednji plan
AWB - fotografirano v NEF formatu, zato je možen kasnejši popravek temperature beline
Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih (vedno uporabljam v krajinski fotografiji)
EV -1 - za bolj zasičene tonske vrednosti, katere lahko kasneje s programo lažje dodatno obdelam
Adobe RGB - ni pomembna nastavitev, fotografirano v NEF formatu
Polarizacijski filter - za dodatno zasičenost in čistost barv

Popravki? - Nasveti

Mogoče bi lahko bila oseba malo bolj levo, ali pa bi fotografijo na levi še malo rezal. Celotna senca bi lahko bila dobrodošla v sliki, vendar je bila zaradi nizke svetlobe le predolga.
Uporabljen je bil polarizacijski filter, saj je bilo sonce postavljeno v pravi smeri za močan izkoristek efekta. (Članek o polarizacijskih filtrih)

Obdelava - Photoshop

Fotografijo nisem rezal, kadriranje je že narejeno pred posnetkom. NEF datoteko sem tonsko obdelal v Camera RAW programu, za konec sem v PhotoShopu uporabil le funkcijo Match Color. S tem sem očistil (zasičil) osnovne barve. Pomanjšano na 750 pik širina, ostreno v Lab načinu, shranjeno v JPEG, kompresija 10.

O motivu

Fotografirano na stranski prašni cesti 707, Namibija, ki pa nudi ob pravi svetlobi na nekaterih koncih neverjetne motive. V mesecu maju je že suša. Trava se posuši, ceste so prašne, nebo je čisto in nizko sonce ustvari "zlato" svetlobo. Ne čudi, da za Namibijo pravim, da je "kinč nebeški"! Pravi raj za fotografa.

 
Avtor: Matjaž Intihar

1. Pokrajina - Človek - Zahod - Barve - Spitzkoppe - Namibija

Komentar

Kadar je govora o pokrajini, mora le ta predstavljati glavno noto na fotografiji. Z umestitvijo osebe lahko dodamo dodatno vrednost k mrtvi naravi in lažji vpogled v velikost, globino, primerljivost tonov...
Na tej fotografiji ni poudarek samo na pokrajini, ampak tudi na čudovitih tonih rdečaga granita, ki je barvo pridobil prav zaradi tople svetlobe ob sončnem zahodu. Dodatno težo k pokrajini doda še lok naravnega mostu in gora Spitzkoppe v ozadju. Le ta je zaradi širokega kota in oddaljenosti zelo majhna na sliki, ampak z obokom poznavalcu namibijske pokrajine ali fotografij iz nje hitro, da vedeti kje je bilo fotografirano. Zelo primerno tudi za za "spominsko" fotografiji, "kje smo bili".
Postavitev osebe je izbrana glede na sončni zahod in pogled v njega, da se še vedno dobro opazi Spitzkoppe in da je dobro osvetljena.

Namig

Zanimivo. Prednji plan je na zgornjem delu fotografije. Tu se že zaključuje lok in zlezel sem povsem v njegov konec. Prednji del nakazuje linije, ki gredo v točko v sredinskem delu slike (linearna kompozicija). Oseba je v srednjem planu in zaradi nevtralnih tonov ter zakritosti skal, ne izstopa. Oseba je ravno toliko levo, da tudi ne prevzema pogled na Spitzkoppe, daje pa noto dodatni vrednosti slike, to je sončni zahod in z njim povezano umirjenost.

Tehnika

Nikon D800e, Nikkor 16-35mm f/4, JPEG Fine, ura 17h
1/100sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek
f/14 - pri 16mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju
ISO 400 - glede na čas in zaslonko, iz roke
16mm - izbrana goriščnica, da se še ujame prednji plan
Shadow WB - WB senca doprinese bolj tople barvne vrednosti, sončnih zahodov ne fotografiramo na Auto WB
Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih (vedno uporabljam v krajinski fotografiji)
EV 0 - korektura osvetlitve ni uporabljena
Adobe RGB - da lahko tudi v JPEG bolje upravljam z barvami

Popravki? - Nasveti

Če bi uporabil stojalo bi izbral ISO 100 ob enaki zaslonki (1/25 sek). Kljub 16mm goriščnice sem izbral bolj zaprto zaslonko f/13, saj je prednji del oboka od objektiva umaknjen samo 30cm.
Polarizacijskega filtra nisem uporabil, saj ta nima efekta v direktno protisvetlobo. (Članek o polarizacijskih filtrih)

Obdelava - Photoshop

Fotografijo nisem rezal, kadriranje je že narejeno pred posnetkom. Tudi tonskih vrednosti mi ni bilo treba popravljati, za to je že poskrbel WB "senca". Kamera je za svetli del neba pravilno izbrala osvetlitev, je pa zato lok bil pretemen. S funkcijo Shadow sem temne dele malo posvetlil. Pomanjšano na 750 pik širina, ostreno v Lab načinu, shranjeno v JPEG, kompresija 10.

O motivu

Fotografirano ob gori Spitzkoppe, Namibija. 100km naokoli in več je sama ravnina. Kamnita pokrajina je skoraj brez trave in grmičevja. Kar naenkrat pa se v vseh tej ravnini poakeže sedem granitnih monolitov. Najvišji med njimi je Spitzkoppe (1784m). Gora je izrazito špičasta in njena stena je dolga kar 700m.
Granit v jutranji in poznopopoldanski svetlobi žari v toplih barvah. Znamenitost je še naravni most v dolžini 30m, pod katerim je tudi nastala fotografija. Zelu blizu je v tej skoraj puščavski pokrajini tudi manjše jezerce, ki je dobesedno na granitni skali. Vseeno pa v njega stalno doteka voda in je tudi življenje.
Motiv ne samo da je odličen za fotografsko izražanje, ampak te dobesedno začara in ob sončnem zahodu še tako navdušen fotograf da kamero na stran in uživa v pogledu na sončni zahod ter tišini.

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI) ali napišite komentar.

 
Avtor: Matjaž Intihar

Nazaj na osnovno stran Moj Foto Namig (vstopi)