Avtor: Matjaž Intihar

Lastnosti objektiva in razlike med njimi

V prvem poglavju smo spoznali razmerja in kote zajema različnih goriščnic s kamerami z različno velikostjo tipal. V prejšnji številki pa razrede objektivov predvsem glede na njihove goriščnice.
V tej in naslednji reviji bom objektive razdelil glede na njihovo uporabniško vrednost.

Objektivi z eno goriščnico

Hobi fotografi smo šele proti koncu 70-tih dobili možnost uporabljati zum objektive. Vse do tedaj smo v razredu Leica 35mm formata poznali nekaj klasičnih goriščnic. 50mm objektiv je bil pri vseh fotografih osnovni objektiv in le redko kdo si ta objektiv ni izbral za osnovnega. Danes je uporaba objektivov z eno goriščnico (brali/slišali boste tudi besedo fiksnih) krepko v manjšini naproti zum objektivom. Vseeno pa napredni fotografi radi posežejo po njih, saj nudijo visoko tehnično kakovost zapisa in naproti zum objektivom visoko svetlobno moč. Danes se bolj kot 50mm in širokokotne fiksne objektive uporablja tiste z daljšo goriščnico. Predvsem od 85mm in naprej. V profesionalni športni fotoreporterski fotografiji pa brez objektivov s fiksno goriščnico 300/400/500 ali 600mm ne gre.
Uporabniško prednost objektiva z eno goriščnico si lahko vsak predstavlja po svoje. Nekateri je niti ne vidijo, drugi poznajo prednost samo v večji svetlobni moči, tretji v višji kakovosti zapisa...
Resnica pa je vedno nekje vmes. Hobi fotografi radi ocenjujejo objektive po njihovi svetlobni moči. Le ta sicer prinaša prednost pri fotografiranju v slabših svetlobnih razmerah, je pa zaradi velikih leč potrebno veliko optične kakovosti, da bo objektiv zadovoljivo risal pri odprti zaslonki. Zato je mnenje o kakovosti fiksnih objektivov z odprto zaslonko pogojeno z visoko ceno.
In prav višja cena v večini primerov doprinese višjo kakovost leč ter samo konstrukcijo objektiva. Fiksni objektivi imajo manj leč kot zum objektivi in njihovo lego spreminjamo samo zaradi oddaljenosti objekta (ostrenje). Zato se razmerje med lečami spreminja v manjši meri kot pri zum objektivih, kjer spreminjamo lego leč še zaradi spreminjanja goriščnice. Prav zaradi tega je kakovost zapisa fiksnih objektivov lahko večja, saj se že v razvojni fazi lahko lažje predvideva in odpravlja vse možne optične napake.
Velika svetlobna moč fiksnih objektivov f/2 in še več pa lahko doprinese k še večji kontroli globinske ostrine, ter zaradi same konstrukcije optike še lepši zapis neostrine (bokeh).
Večina objektivov pri najbolj odprtih zaslonkah riše slabše kot pri srednjih. Zato je kakovost objektiva odvisna predvsem od tega, kako dobro je optično korigiran že pri odprti zaslonki.
Fotograf, ki zna izkoristiti fiksne objektive, jih bo z veseljem izkoriščal. Marsikateri hobi fotograf, ki takoj zastriže z ušesi ob objektivih z veliko svetlobno močjo pa posega predvsem po cenejših objektivih. In razočaranje nad temi fiksnimi objektivi je lahko veliko.
Zavedajte se, da fiksni objektivi zahtevajo več kreativnega razmišljanja in predvsem znanja o njegovi uporabi. Kdor jih zna izkoristiti bo z njimi zelo zadovoljen, kdor ne, bo še raje posegel po univerzalnem zum objektivu.

Zum objektivi

Kot v celotni tehniki je tudi v fotografiji napredek vseskozi prisoten. Kamera obscura niti ni imela leče. Prve lesene box kamere so imele enostavne objektive z eno lečo ali tripleks sestavo. Razvoj objektivov je šel hitro naprej, steklo je v nekaterih objektivih zamenjala celo plastična masa. Toda res pravi tehnološki napredek so v 70-tih pokazali zum objektivi. Objektivi s premikajočo (variabilno) goriščnico so prinesli fotografu veliko ugodja. Manj je bilo menjave objektivov in predvsem hoje k ali od želenega motiva.
Sprva smo se fotografi zum objektivov ogibali na daleč. Premogli so dve do največ trikratno optično razmerje med goriščnicami. Predvsem pa so bili optično slabi, kljub njihovi visoki ceni. Prednost zaradi možne spremembe goriščnice je le malo fotografom pomenila toliko, da so za te objektive odšteli krepko več denarja. Predvsem pa smo s temi objektivi izgubili na svetlobni moči, saj se je vseskozi vrtela okoli zaslonk f/4 ali f/5.6. To je bilo za obdobje fiksnih goriščnic in zaslonk f/1.8 ali še manj krepko pod željami in zahtevami.
Vendar je industrija vztrajala, izdelala cenejše in optično solidne zum objektive in fotografi smo jih sprejeli za svoje. Danes skoraj ni naprednega fotografa, ki ne bi uporabljal zum objektiv 70-200mm f/2.8. Objektivi z eno goriščnico pa so že vse bolj v ozadju. Hobi fotograf poseže samo še po objektivu s fiksno goriščnici 50mm in f/1.8. Nekje so prebrali, da je ta objektiv pomemben kot nujen nakup, da imaš nekaj z veliko svetlobno močjo. Toda na žalost se tega zavedajo tudi proizvajalci in so začeli nekatere fiksne objektive močno ceniti in jih izdelovati zelo ceneno. Danes smo povsem v dobi zum objektivov. Proizvajalci nam nudijo veliko različnih izborov goriščnic. Od trikratnih pa vse do 15kratnih. Med kompaktnimi kamerami nam nudijo še večje razpone med goriščnicami. Razvoj konstrukcije, leč, premazov in računalniških algoritmov za popravek napak je šel tako močno naprej, da smo lahko z današnjimi zum objektivi že močno zadovoljni. Vendar pa je pri zum objektivih izraženih še nekaj tehničnih omejitev. Zum objektivi z veliko svetlobno močjo f/2.8, ki je za fiksne objektive povprečna, so veliki, težki, z okoli največ tri kratnim optičnim razmerjem goriščnic in relativno dragi. Le redki objektivi nudijo dobre optične lastnosti za najbolj zahtevne. Hobi fotografi pa so z zum objektivi že zelo zadovoljni. Zum objektivov ne bi več izpustili iz rok družinski in predvsem popotniški fotografi. Ti imajo danes na voljo že kar nekaj mega zum objektivov, ki zagotavljajo delovanje v širokem kot ekstremno ozkem kotu.
Kljub veliki ponudbi zum objektivov, pa je na spisku želja fotografov še vedno množica objektivov, ki jih še ni moč kupiti. Manjkajo kakovostni objektivi z večjo svetlobno močjo, objektivi z večjem razmerjem od širokega do ozkega kota in še vedno dobro svetlobno močjo in sliko in na koncu lažji tele zum objektivi z boljšo svetlobno močjo. Prav boljša svetlobna moč in daljše razmerje med goriščnicami so glavni problem pri današnjem znanju konstrukcije leč in sestave za dobro optično kakovost.
Ali lahko pričakujemo želeno v bližnji prihodnosti? Recimo 10-500mm, f/2.0, 500g...

I. del - Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti

II. del - Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti

 
Avtor: Matjaž Intihar