Slaba kakovost objektiva?
V analogni dobi so bile za današnje razmere številke o prodaji objektivov zelo skromne. Vse od leta 1959, ko se je s kamero Nikon F začela doba sistemskih kamer, pa do zatona analogne tehnike leta 2000, vsa podjetja skupaj niso prodala toliko objektivov, kot se jih sedaj proda v enem letu. Za korekcijo napak, so uporabljali leče s primesmi svinca. Ko so ga morali odstraniti iz leč zaradi ekoloških predpisov, so imeli proizvajalci več težav kako drugače odpravljati napake. Tudi konstrukcije zum objektivov še niso predstavljale visoko kakovost. Obenem je bil pogled na optično kakovost objektiva preko filma, le redko kdaj domena domačega preizkusa. Oziroma film zaradi zrnc barvil in srebra, že pri 10X-ni povečavi, niti ni imel moči prikazati možno kakovost objektiva (slika spodaj - iz preizkusa Objektivi / Eden ali dva? (test iz leta 1997).
Danes je največja rak rana kakovosti objektiva, 1:1 povečava slike na sodobnih zaslonih. Kajti "jumbo" velikosti slike gledamo iz oddaljenosti 50cm in jasno vidimo vse napake. Ob normalnem pogledu na sliko, ali če jo natisnemo, pa večina teh napak ni več opazna.
Velika produkcija in kakovost!
V letu 2011 so bile najvišje številke (27M kosov) v prodaji objektivov. Samo Canon jih je prodal preko 15M kosov. Imeli so kar 58% delež. V letu 2016 so v večji meri na trg prišli še Sony, Sigma, Tamron. Prodaja se je v zadnjih treh letih ustalila na 20M kosov na leto. Od tega ima Canon še vedno 44% tržni delež. V seriji objektivov EF, katero so predstavili leta 1987, so že pri številki 150M prodanih kosov. Nikon je že tudi krepko čez 100M prodanih kosov.
Zaradi velikega povpraševanja, želene količine podjetja težko dohajajo in s tem je končna kontrola objektiva skoraj nemogoča. In to se danes dogaja kot stalnica tudi pri najdražjih objektivih za kamere DSLR in CSC. Tu bi izvzel Leitz in Zeiss, ki pri objektivih najvišjih serij še vedno dodajo listek s podpisom kontrolorja, ki je preveril objektiv pred odhodom iz proizvodnje.
Zakaj danes vidimo napake?
Možnost ogleda slike na domačen računalniškem zaslonu, prinaša vse več vprašanj na temo kakovosti objektivov. Ne, da se objektivi v kakovosti zapisa razlikujejo samo glede na cenovni razred, ali med enogoriščne in zum. Ampak že med enakimi objektivi ni več zgolj samo nekaj normalnih odstopanj. Žal kontrole posameznih leč, med sestavljanjem in nato končnim objektivom ni več. Pred leti sem bil s kolegi iz DIWA Awards povabljen na obisk tovarne Leica v Wetzlarju. Kaj pomeni njihova optika v fotografskem in drugem svetu ni potrebno podajati. Predstavili so nam izdelavo objektiva od izračunov, preko materialov za leče, njihovo brušenje in sestavljanje. Prav pri sestavljanju objektiva smo se ustavili za nekaj ur. Inženirji premerijo leče in jih razporedijo po optičnih karakteristikah. Že tu morajo biti odstopanja v kakovosti minimalna. Leče, katere ne dosegajo minimalnega standarda odstranijo. Nato sestavijo skupino leč. Če so odstopanja prevelika, zamenjajo lečo, ki poruši optično kakovost. Na koncu se skupine sestavi v celoto. Če objektiv ne dosega minimalnih želenih standardov, ne dobi certifikata in končnega podpisa, torej ne bo šel iz proizvodnje. Pri proizvajalcih, kjer se prodaja objektivov meri v milijonoh, pa verjemite, tudi pri najdražjih objektivih, že nekaj let ni več niti pol toliko kontrole. Pri osnovnih pa je niti ne more biti.
Na trgovske police dobimo vse mogoče. To kažejo tudi podatki, da iz proizvodnje pridejo celo enogoriščni 50mm, 85mm in zum 24-70mm, 70-200mm f/2.8 objektivi, s katerimi uporabniki niso zadovoljni in so daleč od povprečne kakovosti zapisa.
Leta 2014 sem podal sledeče primere:
Osnovni kit objektiv Canon 18-55mm EF-S je imel zanimiv "rainbow" efekt (članek).
Pred leti sem želel preizkusiti objektiv Nikkor 17-55mm f/2.8 DX. Tri sem vrnil uvozniku, ker mi kakovost ni zadostovala. Nisem verjel, da je lahko optično tako povprečen, zato preizkusa za članek niti opravil nisem.
Prvi objektiv Sigma 85mm f/1.4 EX DG HSM katerega sem prevzel na preizkus, je imel opazno napako kromatske aberacije (zamika barv) pri najbolj odprtih zaslonka od f/1,4 do f/2.
Objektivi Canon 17-85mm EF-S so bili že konstrukcijsko narejeni z napačno lečo in odboji svetlobe so bili zelo izraziti. Zamenjati so morali celotno prvo serijo. Vendar te napake niso odkrili v proizvodnji, ampak prvi kupci.
Poznamo primere, ko objektiv ne ostri in ne ostri. Šele naslednji deluje zadovoljivo. Ali obratno. Lahko da v roke dobimo kit objektiv, ki deluje nenormalno odlično. Pač, se določen sklop leč poklopi in dobimo vso možno kakovost.
Leto 2018
Kolega je kupil objektiv 16-35mm f/2.8. Na desnem robu je bila rahla neostrina (slika spodaj), kar si opazil šele pri pozornem ogledu slike na 1:1 povečavi. Večina te komaj opazne napake ne vidi. Preizkusila sva štiri druge objektive in vsi so imeli podoben zapis. Ima napako celotna serija?
Bralec je poslal nekaj primerov fotografij (slika spodaj), z vprašanjem, če se mi zdi kromatska aberacija v mejah normale. Vsaj tako so mu rekli v trgovini, ko je prinesel objektiv nazaj. Ker sem sam naredil preizkus enakega objektiva in na preizkušenem napake v tako ekstremni meri nisem opazil, se je še enkrat potrdilo, da je treba objektiv ob nakupu preizkusiti. Odgovor bralcu je bil, tako močne aberacije še nisem videl.
Sem pa zadovoljen z odgovorom trgovca, ko sem mu preposlal težavo. So bili takoj pripravljeni objektiv pregledati in, če je res taka napaka, objektiv zamenjati z novim. In verjamem, da ga bo fotograf sedaj preizkusil.
Žal je tako pri hobi objektivih in vemo, da tudi pri profesionalnih objektivih ni nič drugače. Napake so fizikalna lastnost loma svetlobe v steklu in vse dokler ne bomo dobili fotokamere brez objektiva bo tako. So mi trgovci že povedali, da pride kupec nazaj s kit objektivom in želi takega brez napak. Ker je bral in videl, da tudi njegov objektiv ni brez. In razloži tej stranki zdaj, da je nekaj normalnega, da ima njegov objektiv nekaj slabšo ostrino, več kromatske aberacije, itd., od dražjih objektivov.
Pa vseeno. Iz normalno kritičnega pogleda, je odstopanj med objektivi preveč. Izhodna kontrola bi morala biti vsaj pri najdražjih objektivih krepko večja. Toda očitno nekateri objektivi prehitro najdejo pot na trgovske police. Oziroma, vedno se najde kupec, ki tak objektiv vzame in se prevelikih napak tudi ob pregledu fotografij ne zaveda. Včasih imam občutek, da se vrnjen objektiv da nazaj v škatlo in ga dobi naslednji kupec, ali jih prepošljejo na manj razvite trge.
Da se izognete možnim težavam in slabi volji vsekakor velja. Pred nakupom objektiv preizkusite in, če se vam zdi kakovost nezadovoljiva, preizkusite še drugega.
Na žalost sem vse prevečkrat že opazil, da si moraš boljšo optiko zaradi preslabe kontrole v proizvodnji, poiskati sam.
Naj se ve! Večje razlike v kakovosti med objektivi so danes pri vseh proizvajalcih (izvzemam samo Leica in Zeiss) in v vseh tehničnih, kot cenovnih razredih.
Osnovni preizkus objektiva
Kdor se zanaša na razne laboratorijske teste in kakovost želenega objektiva naj ve, da je lahko objektiv na prodajni polici še boljši ali slabši, od raznih testnih številk in grafov. V organizaciji DIWA v kateri sem član, imamo v Oslu prostor za preizkus fotokamer in objektivov, tudi DxO Lab testne karte in programsko opremo.
Kot nisem samo tehničnih merjenj maral že v analogni dobi, jih ne maram danes. Tehnična ocena je eno, praksa je drugo. Primer sem leta 1997 opisal v članku "Izbira kamere po točkah!". Nič kolikokrat sem že videl, da lahko še tako slab kit objektiv pri določeni oddaljenosti, goriščnici in zaslonki, riše bolje, kot še tako opevani enogoriščni objektiv. Dobri objektivi so tisti, ki v vseh parametrih delujejo konstantno. Še najbolj se vidi razlika, ko preizkušamo pri odprti in srednji zaslonki. Dober objektiv bo imel minimalno odstopanje. Slabši, bo pri odprti zaslonki z opaznimi napakami.
Ko preizkušate objektiv, s kamero na kateri ga boste uporabljali, pri odprti zaslonki na posnetku preverite, ali dobro izostri bližnje in oddaljene predmete. Obenem boste hitro videli kako močna je kromatska aberacija, možna slabša ostrina na robovih, itd. Kdor želi še več, bo naredil nekaj posnetkov enako oddaljenega motiva pri več zaslonkah in pri različnih oddaljenostih. Pri najbolj zahtevnih preizkusih so pomembni še svetlobni pogoji v katerih se fotografira. v večini primerov je tako, da objektivi najbolje rišejo v bližini srednjih zaslonk, od f/4 do f/8. In najbolj pomembno. Uporabite stojalo ali zelo kratke čase osvetlitve (1/1000sek). Ne malokrat se za slabo ostrino, posledično kontrast, krivi objektiv, a je v resnici slika stresena.
Ob nakupu objektiva je dobro vedeti sledeče
Takega brez napake, ni. Na voljo so objektivi z več ali manj napakami in so fotografi, ki so na napake bolj ali manj pozorni. Leče imajo že same po sebi napako v lomu svetlobe, odbojih. Dobri objektivi imajo kakovostne leče, ki napake bolje korigirajo. Vendar, v proizvodnji lahko pride do odstopanj v kakovosti že med lečami samimi. Ena sama leča lahko naredi odklon v kakovosti naproti drugemu objektivu.
Obenem je danes na voljo programska oprema, za odpravo napak objektiva. Tako lahko kromatsko aberacijo in distorzijo izničimo. Seveda, če je v mejah normalne napake. Obenem tudi ne pozabite, da lahko prednjo lečo objektiva zaščitite s filtrom (članek: Zaščitni filtri za naš objektiv). Vendar tudi tu pozor. Kot vsaka dodatna leča v objektivu doprinese nove napake, jih lahko tudi filter (članek: Filtri v fotografiji - Kaj uporabiti in katere izbrati).
Ali bomo kupili izbrani objektiv, je vse odvisno od našega pogleda na predstavljeno sliko in njegove napake. Pri še tako dragem objektivu ne pričakujte in ne mislite, da jih ni. Če je bila končna kontrola dobra, ne smejo biti moteče za normalen pogled. Če je slaba, so napake hitro vidne v ostrini, aberaciji... Oziroma kot na zgornji sliki, če je premaz za odboj na nepravi strani leče ali je slab, boste šele na fotografiji opazili napako (članek: Podvojena slika / Odboj svetlobe od filtra ali leč v objektivu).
Žal se lahko danes le z lastnim preizkusom prepričate, da večjih napak ni in ali vas objektiv zadovolji. Tudi ni vsak fotograf enako zahteven, ali, da nas vse motijo enake napake. Kot pri mnogo drugih stvareh velja, da ima vsak fotograf svoj pogled tudi na tehnično kakovost. Ampak, če so napake le prevelike...
Skratka. Možnih napak objektiva je lahko toliko, da se jih niti opisati ne da. Sam sem že ob preizkusih objektivov (Vsi moji testi objektivov) marsikatero opisal, oziroma za objektive iz najvišjih razredov slišal, koliko težav je lahko tudi z njimi.
Ob nakupu objektiva izkoristite možnost, da če niste zadovoljni s prvim, preizkusite še drugega. Mogoče bo boljši, oziroma, če vam prvi poda večje napake, bo drugi lahko s krepko manjšimi.
Predvsem od kit in močnih mega zum objektivov ne pričakujte preveč. Opazne napake so že zaradi konstrukcije in cene materiala. Vendar, če so prevelike se ve. Preizkusite še drugega!
