Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Ježeš, še eden / Kupujemo fotokamero

30.09.2004 17:29

avtor: Jože Svetičič

 

Zgornji stavek zelo dobro ponazarja moje misli, ko me znanci, ki so se spomnili, da sem obsedenost s Hi-Fijem zamenjal za obsedenost s fotografijo, pobara za nasvet pri nakupu digitalne foto kamere. Ponavadi niti ne vedo, kaj natančno hočejo. Ugotovil sem, da se ne splača svetovati točno določenega modela, ampak jim zastaviti tri poglavitna vprašanja. Še pred tem pa določiti vsaj okvirno ceno, ki so jo pripravljeni plačati.

 

 

Prvo vprašanje je razred foto kamere.

Po mojih izkušnjah obstajajo štiri kategorije kompaktnih digitalnih foto kamer, ki se razlikujejo po tem, za kaj uporabnik dejansko plača:

Vsekakor pa je odveč strah »Joooj, ta kamera ima preveč funkcij, saj ga sploh ne bom znal uporabljati.«

Nesmisel. Vsaka foto kamera ima samodejni način, v katerem je vse, kar morate znati to, da ga usmerite v tisto, kar želite slikati, in stisnete sprožilec. Kakšne pa bodo slike, pa je seveda drugo vprašanje.

 

Ta male – pri teh se plača predvsem majhnost. So manjši od mobilnih telefonov, ki smo jih uporabljali nekaj let nazaj, ročne nastavitve so bolj redke, kakovost slike pa pri njihovem načrtovanju ni tako pomembna kot majhnost in priročnost. Mirno se spravijo v žep ne preozkih hlač.

 

Ta navadne – pri teh se plača predvsem uporabnost in priročnost. Imajo okoli 3x optični zoom, ki je običajno ravno pravega razpona (nekje od 35-105 mm), z njim se da narediti tako skupinske fotografije kot tudi portrete. Ponavadi imajo malo morje avtomatskih programskih nastavitev, ki jih povprečen uporabnik ne uporablja, znajo pa izkušenemu priti prav. Povečini te kamere ponujajo tudi možnost ročnih nastavitev, s katerimi se da bolje nadzorovati posnetek. Velikost teh kamer nam omogoča, da jo lahko spravimo v žep jakne, čeprav znajo ta žep pri dolgi uporabi in skakanju, kot sem ugotovil na lastni koži, prav nemarno poškodovati.

 

 

Navadne, digitalne kamere so najbolj razširjene med fotografi. Uporabljajo se tako za družinsko, popotniško kot poslovno fotografija. Od njihove cene pa je veliko odvisno kaj nam glede možnosti zajema svetlobe ponujajo. Boljše nam nudijo tudi nastavitve s katerimi laže kontroliramo posnetek.

 

Megazoom – pri teh se plača, kot že ime pove, ogromen razpon zooma. Tipično je ta nekje od 10-12x. Žal so povečini precej omejeni pri širokokotnem koncu, saj se jim goriščnica začne šele pri kakih 38 ali celo samo 42 milimetrih, kar zna biti predvsem pri slikanju v zaprtih prostorih omejujoče. Vendar pa pride mega zoom prav predvsem pri turističnih posnetkih detajlov arhitekture, ko je svetlobe dovolj, da je mogoče tudi pri zelo dolgih goriščnicah uporabiti dovolj kratek čas osvetlitve, da slika ni stresena. Žep jakne je za te kamere premajhen. Priporočljivo si je dokupiti manjšo fotografsko torbo.

 

 

Megazoom kamere nam ponujajo izredno dolge goriščnice in večino osvetlitvenih programov. Z njimi lahko kakovostno zajamemo tako družinske dogodke kot popotniške motive.

 

Skorzaresne – to so foto kamere, ki jih tuji tisk imenuje »prosumer cameras«. Tu se plačajo predvsem kakovost slike, ki je opazno boljša od prej naštetih razredov pri večjih povečavah, možnost vse mogočih ročnih nastavitev, za kar ponekod sploh ni treba brskati po menijih, in boljše ohišje. Zoom, razpon med goriščnicami je manjši kot pri mega zoomih in večji kot pri navadnih. Običajno je nekako 4 do 7 kraten. Zelo prijetno je tudi to, da ima kar nekaj kamer v tem razredu široki kot okoli 28 mm, kar zna priti zelo prav pri posnetkih v zaprtih prostorih. Tudi te kamere so večje od naših žepov, zato je priporočljivo hraniti jih v foto torbi.

 

 

 

 

Drugo vprašanje je ločljivost tipala v kameri.

Če mislite delati res velike povečave in jih razstavljati po galerijah, pozabite na kompaktne kamere. Ne gre. Če mislite delati samo slike v formatu okrog 10x15 cm, zadostujeta 2 Mega točk. Tu je treba upoštevati, da ta format ni primeren za digitalno fotografijo, saj so stranice v razmerju 3:2, medtem ko imajo digitalne kompaktne kamere razmerje stranic 4:3. Vendar pa se ponudniki storitev temu hitro prilagajajo. Razred 2 Mpix je primeren predvsem za tiste, ki se ne mislijo ukvarjati z obdelavo slik na računalniku in torej slike ne bodo obrezovali ali povečevali preko klasičnih formatov. Vendar pa ta razred tako ali tako izumira. Kamere z manj kot 3 Mega točk skoraj ne morete več kupiti. Večina novih kamer pa že ima tipala s 4 do 5 Mega točkami.

 

 

Med digitalnimi fotokamerami je več razredov in različnih možnih nastavitev, kot smo jih poznali v analogni tehniki. Pred nakupom digitalne kamere se o pravem nakupu le posvetujte z bolj izkušenimi.

 

S to ločljivostjo pa je že mogoče narediti dokaj dostojne povečave na A4 format. Hkrati pa lahko sliko pri obdelavi na računalniku obrežete, brez da bi izgubili možnost tiskanja v običajnem malem formatu.

Vse, kar je več točk v kompaktnih kamerah, že sumljivo diši po nepotrebnem zapravljanju prostora na pomnilniški kartici.

 

Tretje vprašanje so dobrote.

Sem spadajo stvari, kot so vrtljivi zaslončki, razni sistemi stabilizacije slike, programsko izvedene korekcije osvetlitve in možnost uporabe dodatne bliskavice itd. Digitalni zoom je sodomija brez lubrikanta in sploh ne velja!

 

 

 

Vrtljivi zaslončki so hudo uporabni pri slikanju v gneči, ko lahko slikate nad glavo, in pa za slikanje hišnih ljubljenčkov in/ali otrok, da jih lahko slikate tudi z nekaj nižje perspektive, brez da bi se morali plaziti po tleh. Nekaj mojih najljubših slik bi ne moglo nastati brez tega.

Stabilizacija slike je zelo primerna za fotografiranje z daljšimi goriščnicami in  pri slabši svetlobi, medtem ko lahko na slike akcije z njo kar pozabite, saj so časi osvetlitve enostavno predolgi, da bi zamrznili dogajanje.

 

No, in ko si po nekajtedenskem razmišljanju le pridete na jasno, kaj želite, se spomnite, da rabite še pomnilniško kartico, ki bo zadostovala za vsaj 60-100 posnetkov, polnilnik baterij in dodatni komplet baterij zanj. Pri nekaterih kamerah je baterija ali polnilec že zraven. Je pa priporočljivo dokupiti poleg zmogljive spominske kartice še dodatne baterije, tako da je ponavadi nakup kamere vsaj za 10 do 20 % dražji kot smo sprva predvidevali. Seveda rabite poleg tega še torbico, da se vam vaš novi ljubljenček  ne bo spraskal že ob prvem srečanju s trdimi predmeti v vašem žepu ali ženski torbici. V glavnem, lahko za večino kamer dokupite ogromno stvari. Omenim naj samo še dodatne leče za široki in ozki kot ter makro fotografijo.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com