Kje so vaše fotografije?

Digitalne prednosti so uporabnikom že poznane. Tudi novi lastnik digitalne kamere se z njimi hitro spozna. Vse več je zagovornikov fotografiranja, vse več je fotografov in vse več je fotografij. Vendar, če vsi vemo, da se o fotografiji vse več govori in da je vse več fotografov, kje so potem vse te ogromne količine fotografij? Na spominskih karticah, trdih diskih v računalnikih in CD/DVD-jih. In prav do tu smo že vsi, ki uporabljamo digitalne kamere spoznali njihove velike prednosti. Na stotine ali celo tisoče fotografij je shranjenih v digitalni obliki in stroška razen nakupa opreme še ni bilo. In pride čas, ko spoznamo eno izmed največjih slabosti digitalne tehnike. “Ni več posnetih fotografij”. Tega dejstva pa se zavemo šele čez čas, ko je mnogokrat že prepozno. Marsikdo se je celo vprašal ob stavku “ni več posnetih fotografij”, kako ni, kaj s tem avtor misli! Zaradi lažje razumljivosti pojdimo od začetka.

 

Enostavno do fotografije

V filmski fotografiji kupimo foto kamero in obvezno tudi film. Brez njegove pomoči posnetega motiva ne moremo shraniti. Torej nam je film kot medij tisti element, ki nam služi za shranjevanje slike. Vendar ko smo film posneli, fotografij še nimamo v nam vidni obliki. Šele po razvijanju se nam iz latentne (nevidne) slike ustvari vidna in, če smo fotografirali na diapozitivni film so fotografije pripravljene za ogled. V primeru, da smo fotografirali na negativni film pa moramo narediti še pozitivni prenos slike na foto papir in slika je vidna v pravih tonskih vrednostih in nam poznani obliki. Enostavno ne. Da iz pogleda film fotografa. Za digitalnega pa nekaj zelo zamudnega in za večino fotografija na papirju nekaj nerazumljivega. Vendar vsi fotografi, kateri smo ali še fotografirate analogno vemo nekaj, kar digitalni fotografi v večini primerov še ne poznajo. Naj bo diapozitiv ali foto­grafija na foto pa­pirju, “imamo jo”. Prav to dejstvo, “ima­mo jo” je nekaj, kar mora večina digitalnih foto­grafov šele spoznati.

 

 

Fotografija izdelana na fotografskem papirju stara 30let, je že precej obledela.

 

 

S pomočjo skeniranja in ponovne izdelave je ohranila kakovost. Predvsem pa “imamo fotografijo” in spomine.

 

Dvom

Zdajle vas kar nekaj bralcev dvomi in ne razume kaj želim s člankom povedati. “Imamo fotografijo” je lahko zelo raztegljiv pojem. Predvsem pa ali ne fotografiramo z digitalno kamero več, ali nimamo vse fotografije lepo shranjene v digitalni obliki? Ja, res je. Vendar taka fotografija je samo latentna oblika fotografije, katero moramo še razviti, da jo vidimo. Zato poskrbijo razni programi, da nam jo prikažejo na zaslonu. Torej, kaj zdaj? “Sliko imamo”! Ja imate jo. Vendar se takoj postavi vprašanje “za koliko časa”? Gremo naprej, do novih spoznanj.

 

Prva past

Fotografiramo z digitalno kamero in posneti motiv se nam pokaže takoj na TFT zaslonu kamere. Kar je še bolj zanimivo, posneto fotografijo lahko takoj pokažemo tudi drugim, še celo tistim katere smo fotografirali. In ta velika prednost digitalne fotografije je tista tiha past katero spoznamo šele mnogo kasneje. Kasneje ko jo spoznamo, manj fotografij katere smo posneli pred leti ali meseci imamo. In zakaj?

S prvim ogledom slike na malem TFT zaslonu zadovoljimo svojo notranjo potrebo po videnem, kaj smo posneli. Sliko smo videli in naša osnovna zahteva, kot jo poznamo pri filmu, da je treba v fotolaboratorij in izdelati fotografijo ni več potrebna. In ker smo slike že videli na malem zaslonu in jih preko njega pokazali tudi drugim, večina uporabnikov digitalnih kamer datoteke iz spominske kartice samo še prenese na računalnik. Tam si jih fotograf še enkrat ogleda, mogoče še kdaj pokaže prijateljem in znancem in čez teden ali dva na “lepo urejene” datoteke po direktorijih iz tedna v teden in meseca v mesec počasi pozablja. In ker se računalnik in trdi disk kjer so fotografije shranjene uporablja še za kaj drugega, kot za shranjevanje in pregled fotografij, počasi zmanjkuje prostora na trdem disku. Po letu ali dveh se lahko že zamenja računalnik, mogoče celo preneha delovati trdi disk, ali vsaj na novo naložimo vse programe. Razni virusi, črvi in ostala digitalna nadloga, ter nove in nove vgrajene komponente ter naloženi vsi mogoči programi naredijo svoje. Treba je formatirati disk. In tu so prikazane prve možnosti, da se čez čas zgodi, da “ni več fotografij”. Mesece in mesece ali celo leta našega fotografiranja t.j. datotek (fotografij) ni več. To se analognemu fotografu skoraj ne more zgoditi. Lahko da fotografije nekam založi, jih posodi v pregled drugemu in na njih pozabi. Toda čez čas se bodo našle. Torej, analogni fotograf fotografijo “vedno ima”.

 

 

Vaš otrok je glavna “zvezda” v otroški igri v vrtcu. Mali čarovnik je igro odigral tako odlično, da ste si dogodek zapomnili za vse življenje. Prav radi se pohvalite prijateljem, kako odlično je bilo. Si lahko zamišljate, da se vaše fotografije iz tega nepozabnega dogodka izgubijo za vedno?

 

Druga past

Ker pa se izkušeni računalnikar spozna na možne težave s trdimi diski, virusi in na koncu nenadejanemu formatiranju diska, si datoteke s fotografijami lepo prepiše na CD/DVD-je. Redoljubnih fotografov, ki bi to redno in predvsem načrtno počeli pa je zelo, zelo malo. Zato se datoteke zapisujejo vsevprek, na več enot in tako se sled za njimi počasi izgublja. Še teže je imeti urejen arhiv, če fotografiramo veliko. Nenazadnje pa po nekaj letih hranjenja datotek na CD/DVD-jih nič kaj veselo ugotovimo, da naš novi čitalec ne bere starejših že zapisanih. Osebno imam s CD-ji precej izkušenj, saj že 12 let zapisujem vse računalniško pripravljene revije z vsemi fotografijami na CD-je in zadnjih nekaj let na DVD-je. Pred 12 leti zapisane CD-je z 2X-no hitrostjo bere samo moj najstarejši čitalec kupljen pred cca. šestimi leti. Noben novi računalnik z novim sistemom Mac ali Windows in hitrimi čitalci mi ne omogoča branja datotek iz starejši CD-jev. Nekaj CD-jev celo obuditi več ne morem. Mogoče je kriv slab izdelek, saj pri nakupu ne moremo vedeti kako dolgo naj bi nam CD omogočal trajnost zapisa. Lahko se vprašamo še drugače. Še veste, kje so datoteke, ki ste jih shranjevali na diskete. Že te so med seboj pomešane, kaj šele, da bi na njih našli vse podatke. Vprašanje je, če diskete sploh še hranite, oziroma ima še vaš novi računalnik sploh še disketni pogon. Apple računalniki jih že nekaj let nimajo več. Tudi CD pogoni se vse bolj umikajo DVD pogonom. Res, da berejo tudi CD-je, vendar so s starejšimi že veliki problemi.

Torej, počasi spoznavate, da je digitalni zapis močno vprašljiv iz pogleda trajnosti. V nasprotnem primeru pa imamo lahko še vedno doma kje na steni ali v foto albumih fotografije naših prababic ali pradedkov izpred 80 let in več. Si sploh lahko zamišljate, da boste v času hitrega napredka in vse hitrejšega menjavanja tehnologij čez 10 let še uporabljali trdi disk, DVD ali CD?

 

 

Naj se vam ne zgodi, da takega ulova nikoli več ne bi mogli pokazati. / Foto: Polona Javornik

 

Kje so moji spomini?

Zato je naslov članka “izdelajmo si fotografije” povsem na mestu. Fotografija na papirju bo obstala mnogo dlje, kot na digitalnem mediju. In tu je sedaj naslednje vprašanje, kako do fotografije na papirju. Vsi iz analogne fotografije zelo dobro poznamo fotolaboratorije. Računalniški digitalni fotografi pa tiskalnike. In rešitev za ohranitev vaših fotografij in predvsem spominov je tu.

Zakaj spominov? Verjamem, da se marsikateri mlajši fotograf te besede “spominov” še niti ne zaveda. Veselo fotografira vse dogodke, življenje okoli njega se vrti “100 na uro” okoli njega in niti ne pomisli ne, oziroma niti ne ve, da čez toliko in toliko let za njim pridejo spomini. In spomini za nekdaj doživetim so še toliko slajši, če jih lahko tudi vizualno pokažemo.

Vendar kar nismo spravili na papir, ne bo nikoli še kaj več kot samo spomini. Ne bo več videno, nikomur pokazano, bo samo nekaj česar se spominjamo. Je to dovolj? Za mlajše fotografe ali tiste, ki so šele vstopili v foto digitalni svet mogoče da. Toda zamislite si, da nimate fotografij iz vaše mature, poroke, prvih dni vaših otrok in še in še spominov tako iz otroštva kot kasneje. Vsaj danes kaj takega ni mogoče. Preko slik na papirju se nam ohranjajo spomini tudi vizualno. Vendar kot že do sedaj zapisano, ne se zanašati, da bodo vaše fotografije varno shranjene v digitalni obliki. Morali boste imeti veliko srečo, oziroma stalno prepisovati vse vaše datoteke na nove medije, da bodo “zanamci” še videli kako je nekdaj bilo. In če še danes lahko vidim sliko na papirju tistih sorodnikov, katerih niti videl nisem v svojem življenju, vedite, da se niti samega sebe čez nekaj let ne boste videli, če slike iz današnjih dni ne spravite na papir.

Moj zelo enostaven predlog je. Iz vaših zabav, rojstnih dnevov, praznovanj, piknikov, druženj s prijatelji, izletov, potovanj, seveda vaše poroke in nadaljnega življenja, od rojstva otrok in njihovega odraščanja, si IZDELAJTE FOTOGRAFIJE.

Seveda ni potrebno izdelati vseh. Preglejte vse posnete, izberite najboljše, dajte jih izdelati na foto papir v fotolaboratoriju ali jih izdelajte na domačem tiskalniku. Tako bodo vaši spomini ostali obstojni in v vsakem trenutku videni. Srčno upam, da si boste ta nasvet ohranili, zapomnili in ga začeli uporabljati že danes. V nasprotnem primeru se zavedajte, da čez 10, 20 let vaših spominov, razen shranjenih v vas samih, ne bo več.

 

 

Še tako preprost in navaden družinski dogodek bo čez nekaj let poln spominov. Vendar le, če boste imeli fotografijo! / Foto: Silvan Robba

 

 

Popotniška fotografija, ki nam odkriva kaj vse smo doživeli in preizkusili. Fotografirali smo digitalno, fotografije prinesli domov na pomnilni enoti, najbolj zanimive izbrali in jih preko interneta poslali v izdelavo. / Foto: Polona Javornik

 

 

Dobili ste priložnost biti povsem blizu dogajanjem v enem izmed najprestižnejšemu športu. Toda ali mislite, da vam bodo čez nekaj let prijatelji verjeli, da ste bili prisotni v samem centru dogodka, če ne boste imeli fotografij.

 

 

---

Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije vedno stvar osebne presoje gledalca. Za nekatere je posnetek, narejen s povprečnim digitalnim tipalom, dovolj kakovosten, za bolj zahtevne pa je tudi z najboljšimi tipali in kamerami še vedno nemogoč.

Družinskemu fotografu je pomembno, da se s fotografije razvidi, kje in kaj se je dogajalo na nekem kraju. Ni pomemben način izvedbe, ampak všečnost barv in motiva za naše oko. Tu lahko govorimo o kakovosti. Ko pa nastopi cena iztisa, oziroma račun, pa je druga zgodba. V vsaki stvari spoznamo svoj razred. Kakovostni in cenovni. Več imamo, več si lahko privoščimo! Ne prepričujte pa druge kaj je kakovost. Če so vam všeč tople barve, so lahko drugemu gledalcu nemogoče. Vse se dogaja v receptorjih v našem očesu in glavi. Zato nekih zakonitosti v kakovsti gledanja na fotografijo ne moremo postaviti. Saj se spomnite iz mojih zapisov. Dobro je za kogar je!

Iz knjige e-Fotografija / Matjaž Intihar 

 

---

 

 

Kako do fotografije na papirju?

Zelo enostavni poti sta dve. Prva je vsem nam znani fotolaboratorij, druga tiskalniki. Pa kakovost? Če ste razumeli moj dobronamerni zapis v celoti, že veste, da najboljše poti ni in je ne bo nikoli tudi pri kakovosti izpisa. Vsaka tehnika pa nam nudi prednost kot slabost. Vendar ne v smislu kakovosti fotografije. Ta je že tako dobro iz ene ali druge tehnike, da o kakovosti sploh ni treba več razpravljati.

 

Fotolaboratoriji

Že na začetku vam ponujajo tri dobre stvari. Prva je, da njihovo fotografijo na foto papirju in samo kakovost že poznate. Fotolaboratoriji nas zadovoljujejo že od leta 1888. Vedite, da so njihovi novi digitalni laboratorijski stroji zelo dragi. Kar pomeni za nas fotografe z digitalnimi datotekami, da so v teh strojih izredno kakovostni algoritmi za pretvorbo digitalnih datotek v signale, ki jih potrebuje stroj za osvetljevanje nam vsem znanega foto papirja. Torej, nas za kakovost slike iz fotolaboratorijev ne sme skrbeti? Ne moram pa vam povedati kateri so boljši. Vse je odvisno od zaposlenih in njihovih tehnoloških zmožnosti. Vendar se ve. Za veliko večino zahtev fotografov vam bodo izdelali zelo kakovostne fotografije.

Druga dobra lastnost je pošiljanje datotek preko spleta o katerem smo v prejšnjih revijah že podrobneje pisali. Vse več fotografov spoznava nove možnosti, katere prinaša digitalna tehnologija na vseh področjih. In pošiljanje fotografij preko spleta je ena izmed zelo uporabnih za vse, ki si želijo fotografije na klasičnem foto papirju.

In tretja dobra lastnost fotografij iz laboratorijev je obstojnost in manjša občutljivost za mehanske poškodbe. Večina fotografov ima fotografije iz fotolaboratorija, ko so še fotografirali na film. In slike so še vedno kakovostne. Pa naj bodo izpred 20 ali 30 let. ČB fotografije naših babic ali dedkov pa se še tudi lepo vidijo. Kar pomeni, da vas tako v kakovost kot uporabnost fotografij iz fotolaboratorijev sploh ni treba prepričevati. Bolj je odvisno, ali bodo oni sami znali prepričati vse vas, ki doma še nimate računalnika v njihovo kakovost in še vedno uporabno možnost, da vam izdelajo fotografije.

 

Najnovejši digitalni fotografski stroj za izdelavo fotografij Fuji Frontijer 570 nam omogoča še hitrejšo in kakovostnejšo izdelavo fotografij. Fotolaboratorijska izdelava fotografij je že dolgo med nami. Tudi ob uporabi digitalnih kamer izkoristite to možnost. Naj se vam ne zgodi, da boste čez nekaj let ostali brez vaših digitalno posnetih fotografij.

 

Tiskalniki

Naslednjo možnost izpisa fotografij je kar za domačo pisalno mizo na kateri imate domači računalnik. Preko manjših tiskalnikov nam že ponujajo možnost izpisa fotografije direktno iz foto kamere. Tiskalniki vse bolj postajajo domena foto izpisa. Samo v enem letu se je cena fotografije iz domačega foto tiskalnika prepolovila. Za leto 2005 pa je že vsesplošno znano, da je za podjetja, ki izdelujejo foto tiskalnike to tisto leto, ko bodo uporabnike digitalnih foto kamer kolikor bo le mogoče poskušala preusmeriti na iztis fotografij s tiskalniki.

In njihova kakovost izpisa? Odvisno od gledalca. Enim je bolj všeč fotografija iz tiskalnika, drugim iz foto­laboratorija. Še nekaj časa pa bosta ti dve tehniki izpisa sobivali skupaj in pripomogli, da se bodo naši spomini ohranili tudi na papirju.

 

 

Mali sublimacijski tiskalniki nam omogoča natisniti fotografijo kjerkoli.

 

Izbrati fotolaboratorij ali domači tiskalnik?

Povsem stvar osebne izbire, okusa in nenazadnje možnosti uporabe. Kot prvo pa je treba dojeti pomen zapisa “izdelajmo fotografijo”. Šele ko se tega dejstva zavedamo, se lahko sprašujemo katero tehniko izpisa izbrati.

V razvitem svetu se že kaže trend naraščanja izdelave fotografij iz digitalnih medijev v fotolaboratorijih. K temu je močno pripomogla možnost pošiljanja datotek preko spleta. Nikakor se ni bati, da bojo v prihodnje domači tiskalniki prevzeli mesto fotolaboratorijem. Tiskalniki so samo dodatna zanimiva in kakovostna rešitev za vse, ki si želijo fotografije izpisati takoj. In obe možnosti izpisa bosta v nadaljnih letih količinsko šle samo navzgor.

Fotografov je z digitalnimi kamerami vse več, prav tako se veliko več fotografira. Vse več fotografov je že spoznalo, da si je treba tudi v digitalni dobi izpisati fotografije na papir. In tako bomo v prihodnje imeli tretjino fotografov, ki svojih fotografij v večini primerov sploh ne bodo nikoli izdelovali, druga tretjina uporabnikov bo uporabljala fotolaboratorij in tretja domače tiskalnike. In seveda ni daleč čas, ko bo sama tehnika izpisa enaka.

V fotolaboratorijih vam večje povečave že izpišejo s tiskalniki. V nekaj letih se bodo tudi klasični kemični stroji umaknili hitrim strojem, ki uporabljajo tehniko kapljičnega izpisa.

O klasičnem fotolaboratoriju vemo skoraj vse. Oziroma o njihovi ponudbi in kakovosti se lahko prepričamo kar v njih samih. Tiskalniki pa še nimajo zadovoljivo razširjenega mnenja, kako uporabni in kakovostni so, ter kako kako kakovosten je njihov izpis, obstojnost slike in mehanska občutljivost le te. Zato bom v nadaljnih zapisih predstavil današnje možnosti tiskalnikov, kakovost, obstojnost in primerljivost njihovega izpisa.

 

 

---

 

Cene izdelanih fotografij so vse nižje in nižje. Vendar so v fotolaboratorijih v posebnih akcijah že dosegle svojo najnižjo stopnjo. Zanimivo je, da je fotografija iz fotolaboratorija, ki ima vrhunsko kakovost najcenejša. Tudi s pisarniškimi tiskalniki na navadni papir teh cen ne dosežete. Z najboljšimi foto tiskalniki za domačo uporabo, ki že dosegajo foto kakovost pa še vsaj leto dni ne bomo dosegli cene izpisane fotografije 10x15cm, 50SIT. Zato predvidevam, da se bodo cene fotografij iz digitalnih datotek v fotolaboratorijih ustalile pri cca. 50SIT. Za to kakovost in dobro ceno pa se je že vredno potruditi  izbrati najboljše fotografije iz družinskega dogodka, izleta, potovanja in jih oddati njim v izdelavo. Le na tak način boste ohranili vaše “spomine” tudi zabeležene!

 

---