Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Intervju z vodilnimi možmi projekta Olympus E-1

Avtor:Matjaž Intihar
11.11.2003 23:04
Le s pomočjo intervjuja lahko izveš tisto kar te v resnici zanima. Hvala Miha za organizacijo in sogovornikom za izčrpne odgovore.

Olympus se vrača v SLR fotografski svet z novo digitalno kamero E-1. Objavljen je že bil tudi njen preizkus. Dobro sem spoznal tudi filozofijo njihovega vstopa v DSLR svet in predvsem prednosti njihove prilagoditve kamere in optike tipalu. Avgusta pa so v foto studijih na Palma de Mallorci organizirali delavnico za spoznavanje s kamero. Dobil sem možnost intervjuja z glavnimi ljudmi pri tem projektu. Na razpolago sem imel 15 minut, torej časa samo za nekaj vprašanj. Ker pa smo si oboji imeli veliko povedati o digitalni tehniki, predvsem pa sem jih izzval že s prvim vprašanjem, je nastal kar 40 minutni zvočni zapis. Določeni deli intervjuja, ki se ne tičejo kamere E-1, oziroma govorijo o prihodnosti sistema pa niso v zapisu. V intervjuju pa so sodelovali: g. Toshiyuki TERADA, tehnični direktor sistema 4/3 za Europo, g. Perry G. LEWIS, vodja evropske tehnične podpore, g. Atushi HATAKEYAMA, DI Product Planing dep., g. Keiichi MORI, vodja DI R&D, g. Norikazu KONNO, DI Quality Assurance, g. Miha KLEPAČ, OLYMPUS SLOVENIJA.

Miha Klepač, Olympus trener E-1, Olympus Slovenija: Spoštovani. Z nami je g. Matjaž Intihar, ki v Sloveniji predstavlja enega izmed vodilnih novinarjev in piscev o digitalni foto tehnologiji. Napisal je že knjigo o celotni foto digitalni tehniki in s pomočjo brezplačne revije e-Fotografija izobražuje in svetuje fotografom kako vstopiti v digitalni fotografski svet. Najbolje, da se za boljše spoznanje predstavi kar sam.

Matjaž Intihar: Zahvaljujem se vam za povabilo v Olympusov trening center. Zelo sem vesel, da se po letu 1986 zopet vračate v SLR svet, tokrat z digitalno kamero. Kot repro fotograf in uporabnik skenerjev sem v elektronskem zajemu slike že 27 let. V praksi sem v digitalizaciji slike že dolgo časa. Zadnjih 14 let v svojem podjetju za pripravo za tisk uporabljam tako skenerje kot računalnike, digitalne foto kamere in programe za obdelavo fotografij. Med drugim pa se že od svojega 15 leta ukvarjam tudi s fotografijo. Dobro poznam Olympus, saj sem imel kamero OM-1. Deset let me je mju zoom spremljal pri fotograskem delu. Žena danes uporablja Olympus mju digital 300. Ker me vaše kamere spremljajo od leta 1983 tudi kot uporabnika vem, da je vaša tehnologija dobra. Filozofijo preneseno iz kakovostnih in miniaturnih medicinskih naprav ste znali vedno uporabiti tudi v fotografiji. Predvsem kamere Olympus- Pen, OM-1, OM-2 in Zuiko objektivi so med fotografi pustili velik pečat. Vaš najnovejši 300mm objektiv s svetlobno močjo f/2.8, ki ste nam ga predstavili, je po mnenju novinarjev s katerimi sem se pogovarjal med najboljšimi objektivi tega leta. Imate dober začetek, tako da vam v nekaj letih lahko uspe vidneje poseči med DSLR ponudnike.

Vendar! V letu 1986 ste imeli zelo podobno situacijo kot danes, ko nam predstavljate novo DSLR kamero. Zelo hitro za Minolto ste predstavili vašo prvo SLR kamero z avtomatskim ostrenje, OM-707. Tudi takrat ste ob kameri na trg poslali pet objektivov. V tistem času smo fotografi bili razdeljeni. AF (avtomatsko ostrenje) da ali ne. Takrat sem uporabljal Nikon F-301. In ker grem rad s tehniko naprej sem se odločil da grem v AF. V letu 1986 smo že imeli na razpolago Minolto 7000 in Nikona F-501. Vaša kamera OM-707 me je najbolj pritegnila in odločen sem jo bil kupiti. Kamera je imela tudi možnost uporabe, kratkih časov osvetlitve tudi pri uporabi bliskavice (high-speed flash), vse do 1/2000 sekunde. Toda počakal sem dva tri mesece, kajti vedno rad vidim kako se na trgu kamera obnese. Kmalu pa se je začelo govoriti, da boste z razvojem AF v SLR kamerah prenehali.

 

Nesrečna OM 707, s katero je Olympus zaključil za dolgo vrsto let razvoj SLR kamer z izmenljivimi objektivi.

g. Toshiyuki, vprašal bi vas za začetek tole.

Tudi danes nam predstavljate novo kamero in pet objektivov. Ali se bo s kamero E-1 zgodilo podobno kot s OM-707 in boste razočarali uporabnike z prenehanjem razvoja novega sistema?

Sledilo je nekaj trenutkov tišine in opazovanje s kakšnim namenom sem postavil to vprašanje. Tišino je prekinil večglasni OOOOOOO. Dosegel sem namen tega vprašanja po moji predstavitvi. Sedaj vedo, da nisem samo pisun. Ampak, da o Olympus kamerah in njihovem razvoju nekaj le vem. Torej pričakujem nekaj več kot golo razlago njihovega videnja 4/3 sistema. Kako dober je si bom v prihodnosti mnenje ustvaril sam.

Vem, da niso pričakovali takega vprašanja. Toda najprej udari, nato sprašuj, veleva vojaška doktrina. Udaril sem, rezultat je bil jasen. Sledi moj nasmejani izraz in njihova beseda po prvem začudenju je stekla.

Toshiyuki TERADA: “We never, never ever do this again” Nikoli, nikoli več ne bomo tega storili. To je bila tudi za nas dobra šola. Vendar sistem je imel določene težave, o katerih ne bi govoril in kamero smo leta 1991 umaknili iz trga. Vendar z digitalno kamero E-1 smo trdno odločeni, da gremo v nove izzive. Dobro smo razmislili kaj želimo z novim vstopom v DSLR svet. Tudi razvoj celotnega sistema kot novih kamer gre naprej. Torej razmišljamo dolgoročno in ni nobene bojazni, da bi kamero E-1 in sistem, ki ga pospešeno dograjujemo enostavno umaknili.

Matjaž: Sedaj imate z novo kamero tudi izdelano novo filozofijo in zagotovo razmišljate o uspehu s celotnim sistemom od kamere, objektivov, bliskavic in ostalega pribora?

Perry G. LEWIS: Tako je. Prav v tem je največja moč 4/3 sistema. Vse je medsebojno usklajeno in naša kamera lahko ponudi najboljši izkoristek digitalne tehnologije.

Matjaž: Trenutno je to ena izmed boljših kamer v DSLR razredu. Imate tudi nov sistem 4/3, ki je nekaj novega v fotografski industriji, in mnogo ljudi misli, da s tem ko ste spremenili celotno konstrukcijo kamere in razmerij, ki smo jih bili vajeni v 35mm razredu niste naredili dobro.

Toshiyuki TERADA: Ker še niso seznanjeni z vsemi prednostmi sistema. Prav zato ste tudi novinarji, ki pišete o tehnologiji povabljeni na izčrpno seznanjanje z novim pristopom v fotografiji, kar 4/3 sistem vsekakor je. Vemo, da smo na pravi poti. Vendar vemo tudi, da vsak nov pristop potrebuje tudi svoj čas, da uspe.

Matjaž: Tudi Canon je imel podobne težave, ko je zamenjal celotno serijo objektivov iz FD v EF. Kmalu pa se je videlo, da so z novim pristopom naredili prav. Predvsem pri povečanju nastavka za objektiv so največ pridobili. Toda podjetja, ki imajo tehnologijo objektivov 35mm razreda iščejo nove poti. Imajo veliko težavo s širokim kotom.

Vi pa pri konstruiranju DSLR kamere niste bili vezani na stare objektive, tako da ste lahko bili prvi v razvoju 4/3 sistema. Oziroma za mene pomembneje, prilagodili ste objektive velikosti tipala. Ali ste prepričani, da je to najbolje kar lahko ponudite trgu?

Toshiyuki TERADA: Prepričani smo.

Perry G. LEWIS: Da mi smo prepričani, da je to najbolje kar se bo ponudilo trgu v prihodnje. Mi planiramo, da bodo ti objektivi dobro zaživeli v roku treh let. Imamo izredno ločljivost objektivov in komunikacijo med kamero in objektivi. Tu je že sedaj naša velika prednost. Tako, da bomo dali temu sistemu tri leta časa, da zaživi. Seveda pa se razvoj izpopolnitev sistema in prihod novih kamer na trg ne bo ustavil.

Matjaž: Fotografi ne razumejo zakaj 4/3 sistem in večina se v to tudi ne poglablja. Oziroma za mnogo fotografov in tudi zame nikoli ni na prvem mestu sistem ali tehnologija. Sam pri fotografiranju razmišljam samo o kakovosti končnega produkta, to je slike. In če me ta zadovolji, me ne zanima ali je v kameri CCD ali CMOS, kako veliko je tipalo, koliko točk ima itd. Pomembna je kakovost slike.

Perry G. LEWIS: V tem je cel štos. Mi smo cel sistem gradili na kvaliteti slike. Ljudje, ki bodo šli kupovati kamero, si bodo rekli, da je enake velikosti kot ostale konkurenčne. Ima pa manjše tipalo, tako da kakovost slike ne more biti enaka kot pri večjih tipalih. Toda to ni res.

Tudi pri objektivih še potrebujemo čas, da prepričamo fotografe. Zaenkrat še ne razumejo da manjše ni nujno tudi slabše. Imamo drugačne kote zajema pri enakih goriščnicah in to je na začetku težko razumeti.

 

E-1 se odlično znajde v studiu. Prav studijski fotografi so njeni prvi uporbniki tudi pri nas.

Matjaž: In prav zaradi tega sem se odločil napisati knjigo in izdati revijo o digitalni fotografiji. In v Sloveniji veliko kupcev in uporabnikov digitalnih kamer sedaj že ve, da v številkah in velikosti ni vedno vsa resnica o kakovosti.

Perry G. LEWIS: V analogni dobi so z manjšimi filmi izgubljali na kvaliteti pri enakih povečavah. Manjši kot je bil film slabša je bila kvaliteta slike, “KER SE JE IZGUBLJALO NA TOČKAH/ZRNU”. Toda v digitalni dobi ni tako. Lahko imaš večje tipalo z tremi milijoni točk ali manjše z 5 milijoni točk, pa se vprašajte na katerem boš dobil boljšo kakovost slike. Zaradi 4/3 sistema nam je uspelo narediti manjšo tipalo. Toda še vedno enako kakovostno.

Matjaž: Kako hitro pa vam je uspelo sestaviti 4/3 sistem?

Toshiyuki TERADA: Sploh ga še nismo v celoti sestavili, ker se bodo že znanim štirim objektivom kmalu pridružilo še pet novih. Celoten sistem se bo počasi nadgrajeval. Poleg objektivov pa imamo že v ponudbi tele konverter, več bliskavic vključno z makro in nastavki z dodatnimi akumulatorji za kamero.

Perry G. LEWIS: Sistem bomo poizkušali čim preje dopolniti z vsemi zadanimi pripomočki, ki pa so že v preizkusni fazi. In ko ga bomo v zadostni meri zapolnili, so tu že nove ideje.

Matjaž: Najbrž pa vam bo tudi trg načrtoval hitrost predstavitve novih objektivov in kamer.

Perry G. LEWIS: Točno tako. Vendar je treba tudi trgu dati čas da nas spozna. Želimo, da nas v prvi vrsti spoznajo profesionalci, potem pa gremo še v kamero za široko potrošnjo.

Matjaž: Koliko mega točk pričakujete v nadaljnem razvoju vašega tipala? Število točk me zanima predvsem iz pogleda, da je tipalo majhno.

Perry G. LEWIS: Že takoj na žačetku razvoja imamo 5 mega točk. Vemo da se bo v nekaj letih z enakimi tipali dalo doseči tudi 20 mega točk in več. Vendar se je treba zavedati, da je treba z več točkami imeti tudi hitrejšo obdelavo podatkov.

Matjaž: Ali bo tolikšno število točk sploh potrebno. Vemo, da že današnje kamere z 10 mega točkami ustvarijo enako ali celo boljšo kakovost slike kot najboljše analogne kamere.

Perry G. LEWIS: Razvoj gre naprej. Koliko točk pa bo potrebno vstaviti v kamero pa bo povedal čas. Oziroma tehnologija gre tako hitro naprej, da bo o številu točk brezpredmetno govoriti.

Matjaž: Prav to je bila prva tema mojih revij. Do sedaj se je v večini pisalo. Ta kamera ima tri mega točk ta pa štiri in zato je boljša. Dobra elektronika, dobri algoritmi, dobra optika, to je tisto kar potrebuješ za dobro fotografijo, ne pa mega točke. Če imaš v kompaktni kameri osem mega točk in v SLR kameri samo pet, to ni niti približno enako dobra kvaliteta. In to hočem poudariti v svoji reviji, da mega točke ne pomenijo nič. Poudariti želim tudi ostalo tehnologijo, ki pripomore k boljši fotografiji. Kar pretreslo me je ko so računalniške revije dobile na test Canonov EOS 1D in so zapisale, da to ni dobra kamera ker ima samo 4MP. Seveda niso se vprašali za koga je kamera namenjena in koliko boljša je vsa tehnologija v njej kot v drugih kamerah. Pravim, da je pet mega točk v E-1 dovolj za odlične fotografije. Vsaj po tistih fotografijah ki sem jih videl v Amsterdamu in sedaj tukaj na Mallorci.

Toshiyuki TERADA: Ja. Vse preveč je govora o mega točkah. Toda že sedaj naših pet milijonov točk z celotnim 4/3 sistemom in predvsem optiko lahko dobro konkurira drugim DSLR kameram. In mislim, da je sedaj pravi čas da se razloži kako majhen je pomen število točk na tipalu.

 

Perry G. LEWIS: In zato smo potrpežljivi. Vemo, da je na začetku težko razumeti tako nov sistem kot razlago o mega točkah. Vendar poznamo lastnosti našega sistema, vemo kam gre razvoj in tu je naša prednost.

Matjaž: Ko smo v analognem svetu uporabljali film se nikoli nismo vprašali koliko na svetlobo občutljivih zrn ima. Pa jih je imel eden več kot drugi. Če imamo dve analogni kameri iz različnih cenovnih razredov in v obeh uporabimo enak film, enak objektiv in zajamemo enak motiv, se v kvaliteti slike ne vidi razlike. Analogna kamera ni pomembna za kvaliteto slike. V digitalni dobi pa ni tako, saj je v digitalni kameri CCD, elektronika, algoritmi itd. In teh elementov ne moremo prenašati iz kamere v kamere. Kaj mislite, kaj je sedaj odločilno o kvaliteti slike?

Perry G. LEWIS: Še vedno imajo zelo velik pomen objektivi. Prav zato smo bili pri celotnem sistemu zelo pozorni na kakovost objektivov. Če ni kvalitetnega objektiva, tudi z odlično kamero ne moremo doseči zadovoljive kvalitete. Torej objektivi so in vedno bodo zelo pomemben faktor pri kvaliteti slik. Je pa tudi kvaliteta samih komponent v kameri zelo pomembna. Pri slabi kameri nam nič ne pomaga kvaliteten objektiv. V kameri sami pa ni najpomembnejšega dela, ker morajo biti vsi na enaki kakovostni ravni. Če je v kameri npr. CCD super kvaliteten in vsa druga elektronika zanič, je vseeno, četudi bi bil še CCD slabe kvalitete. Pri kvaliteti slike je in bo vedno bila odločilna najslabša komponenta.

 

Ohišje je odlično.

Matjaž: Katera pa je danes v vašem sistemu tista komponenta, ki jo konkurenca danes nima.

Perry G. LEWIS: Prav objektivi. Imajo odlično ločljivost. Vzaneš dva objektiva 14 – 54 mm in 50 – 200 mm in dobiš ekvivalent 35mm razredu 28 – 400mm. S poudarkom, da imata objektiva svetlobno moč 2,8 – 3,5.

Matjaž: Malce sem pobrskal po tehničnih podatkih vašega 300mm f/2.8 objektiva in konkurenčnih objektivih od Nikona in Canona in ugotovil, da je vaš objektiv za 8cm krajši in za 2kg lažji, od konkurenčnih, s tem da se vaš objektiv po kakovosti zapisa z lahkoto primerja z tema objektivoma. Izdelali ste res profesionalni objektiv in za fotoreporterje je zelo pomembno, da je oprema kvalitetna, lahka in majhna.

Perry G. LEWIS: Primerjate ga z objektivom, ki ga konkurenca nima. Moramo vedeti, da ima naš 300mm objektiv kot zajema kot objektivi konkurence pri 600mm in svetlobno močjo samo 4. S tem, da ima naš svetlobno moč 2,8 in lastnosti, ki ste jih že omenili.

Matjaž: No če vzamemo EOS 10D, ki ima izrez polne slike, je primerljivi objektiv 400mm 2,8.

Perry G. LEWIS: Da, toda vedeti je treba da je manjši, lažji, z manjšo goriščno razdaljo, kar pa zopet prinese dodatni bonus pri možnosti fotografiranja z krajšim časom.

Matjaž: Ko bom primerjal v preizkusu vašo kamero. S katero se lahko primerja, oziroma s katero kamero je primerljiva.

Tu pa ni bilo takoj pravega odgovora. Zopet malo presenečenje.

Perry G. LEWIS: Jaz mislim, ja, mislim, videli ste naše primerjave… G. TERADA sprašuje glavnega inženirja sistema E-1 Keiichi MORI, saj mu je moral vprašanje prevesti v japonščino.

Odgovor je bil potreben krajšega posveta v Japonščini. Mislim, da je bilo malo zadrege. Razumel sem samo 10D in 1Ds.

 

Toshiyuki TERADA: Dejal je, da se v kakovosti slike lahko primerja s EOS 1Ds.

Matjaž: No kamera ni slaba. Toda preizkusil sem EOS 1Ds zelo temeljito. In dvomim, da je E-1 v kakovosti slike pri povečavah primerljiv z EOS 1Ds. Tudi po tehničnih karakteristikah je konkurent vsaj dve stopnici nad vašo kamero! Ne smemo pa tudi pozabiti na celoten sistem. Verjamem pa vam, da je slika iz E-1 lahko boljša od recimo 10D, če imate res večjo prednost glede prilagodljivosti tipala in objektivov. Vendar pri konkurenci lahko primerjamo kakovost objektivov različnih proizvajalcev. Pri vas te primerjave še ne moremo narediti in zato tudi iz prakse še ne moremo trditi, da so vaši objektivi res boljši od konkurence in da veliko pripomorejo k boljšemu končnemu rezultatu. Toda meni že cenovna primerjava z 1Ds, da vedeti, da je primerjava skoraj nemogoča.

Sledi prevod in …

Keiichi MORI: No nekaj lastnosti je povsem primerljivih. Toda znižajmo primerjavo na EOS 10D.

Perry G. LEWIS: Poglejte malo problem 1Ds, videli ste naše preizkuse. In ti problemi so izražene prav zaradi neprilagodljivosti objektivov s tipalom.

Matjaž: Sam bi ohišje E-1 uvrstil v višji razred kot je EOS 10D. Imate zaščiteno ohišje, zaklop preizkušen za vsaj 150.000 posnetkov, 1/4000 sekunde, spot merjenje itd. Zame je kamera tam, kjer mi Canon še ni dal odgovora. EOS 3D?

Perry G. LEWIS: Treba je vedeti, da je E-1 naša prva kamera. Sledile bodo njene tako okrnjene kot še boljše izvedbe.

 

Matjaž: Seveda če želite razvoj, bo treba po tej poti. Konkurenca ne spi. Že po prvih fotografijah tu na Mallorci kot onimi v Amsterdamu pa vidim, da se v kakovosti slike E-1 brez težav primerja z EOS 10D in da je v kakovosti in uporabnosti ohišja boljša. Sem zelo navdušen nad kamero. Končno je tu konkurenca z novimi idejami in drugačnim pristopom... resnično, kompaktna, dobra tehnologija in mogoče, resnično mogoče, če boste imeli srečo, morda čez 3-4 leta postanete vodilni. Mogoče!

Perry G. LEWIS: Ja tudi mi upamo.

Matjaž: Če se bodo vaši objektivi izkazali kot pravilna poteza, in bodo Canon, Nikon, Minolta sedaj sicer nima DSLR, Pentax morali menjati objektive, se bodo kupci odločili za tistega, ki jim bo ponudil boljšo ponudbo in kvaliteto. Sedaj ste iz mojega pogleda na zelo dobri poti. Naslednje leto pride na trg Samsung z DSLR kamero H1. Bomo videli kakšno tehnologijo bo on prinesel s seboj. Vprašanje pa je tudi Sony. Vsi pa imajo težave z objektivi. Če bodo morali menjati objektive potem…

Keiichi MORI: Glede na to, da dobro poznate kamere in objektive naših konkurentov, nas zanima kakšno je vaše mnenje o celotnem sistemu in kameri E-1?

Matjaž: Težko je podati oceno o kameri na podlagi nekaj dni fotografiranja z njo in brez videnih rezultatov. Šele po pregledu fotografij doma si bom ustvaril boljšo podobo. Vendar pa že sedaj lahko rečem, da me kamera zadovoljuje. Seveda iz pogleda, da nisem profesionalen uporabnik foto kamere. Vem, da je to vaš začetek. Vendar že s prvo kamero ste ciljali visoko. In vsi ti profesionalni studijski fotografi, ki jo že uporabljajo za svoje redno delo so potrdili, da je kamera dobra.

Sam za telo kamere nimam nobenih pripomb, zelo hitro se ga navadiš. Pri Nikonu ali Canonu, točno veš, kje bo bil postavljen gumb, ker že dolgo let prisegajo na neko obliko in če si bil enkrat uporabnik teh dveh podjetij se zelo hitro spomniš, kje se kaj nahaja. Tudi pri E-1 sem se hitro navadil, ker je vse postavljeno zelo uporabno in logično. Lahko rečem, to sem v predstavitvi vaše kamere v reviji že zapisal, da je malo pobrano od Nikona, malo od Canona, večina pa od kamer E-10 in E-20p.

Glede na vaše predvajanje ocene o kameri, da je celoten sistem profesionalen bi povedal, da za moje mišlenje vsi objektivi razen 300mm f/2.8 ne spadajo pod “oznako” profesionalen. Kamera in 300mm f/2.8 sta profesionalni zadevi, bliskavica in ostali dodatki tudi, samo ostali trije objektivi niso za popolno profesionalno uporabo. Za mene objektiv s spremenljivo svetlobno močjo in velikostjo, torej odmikanjem prve leče iz in v ohišje ni profesionalen. To je moje mišlenje, predvsem ker sem navajen na odlične Canonove in Nikonove PRO objektive. Za kamero pa moram še enkrat povedati da ste opravili odlično delo. Kot pa ste že dejali, so objektivi vrhunske kakovosti v ločljivosti in pokazali boste še nove. Seveda pa je zanimiva še vaša nova inovacija, čiščenje prahu izpred tipala.

Dodali smo še nekaj o objektivih. Tudi tu smo prišli do še enega zanimivega zaključka. O tem drugič.

V nadaljevanju pa je tekel pogovor glede mojih digitalnih izkušenj in bližnjega srečanja moje D60 s betonom. Glavnega inženirja g. Keiichi MORI je to zelo zanimalo. Ni pa dopustil, da bi tudi E-1 preizkusil na tak način. Nimajo vsi te sreče, da kamera preživi mi je dejal!

Pokazal pa sem jim tudi kako sem preizkusili 1D v snegu, ker obljubljajo vodo tesnost in da bom tudi njihovo E-1 za katero pravijo da ima SPLASH zaščito tudi tako preizkusil.

Toshiyuki TERADA: O, ali res. Boste res to storili.

In na koncu razgovora.

Sploh nismo opazili, da nas je organizatorka trikrat prosila naj zaključimo in gremo na kosilo in da nas čaka avtobus z preostalimi udeleženci za prevoz v mesto.

Želim vam veliko uspeha z novim sistemom in mislim, da ste na dobri poti. Če pa ste zadeli bistvo, predvidevali stroške, pa se zna zgoditi, da boste po treh letih začeli preusmerjati tok foto dogodkov med izbiro glede foto kamer.

Veliko sreče!

 

 

Sistem se počasi nadgrajuje. Trg pa bo odgovoril kako hitro. Obljubljajo že nove objektive.
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com