Od tehnike do »najboljše« fotografije

Fotografska oprema

Čeprav je fotofon najbolj množična naprava za zajem slike, ga bom izpustil. Ne, da se z njim ne da fotografirati tek, da večina sodobnih nima že osnovne kreativne nastavitve. Vendar mu manjka predvsem ozki kot. Če želimo od naše fotografije več, je treba uporabiti bolj univerzalno tehniko.

Kompaktne kamere nudijo zadovoljive goriščnice, nastavitve časov, občutljivosti (ISO), manjka pa večini hitrost ostrenja in posledično proženja. Zato nam tehnika predostrenja, katero bom opisal v tehničnem delu članka, pripomore k ujetemu trenutku. Ostrenje gre mnogo lažje s kamerami CSC in predvsem DSLR.

Zelo dobrodošlo je, da imamo na razpolago goriščnice od 28mm do 200mm (ekvivalent 35mm – članek o razlagi goriščnic). Široki kot nam omogoča fotografiranje in prikaz množičnosti prireditve, skupinskih fotografij, fotografij, ko je tekač blizu nas.

Široki kot 14mm (ekv.35mm). V množici pred štartom bomo lahko samo s pomočjo širokega kota in iz višine ujeli našega tekmovalca.

Z ožjim kotom od 100mm že zaradi oddaljenosti od tekača na progi laže kadriramo, da je tekač tista glavna figura na fotografiji. Odvisno od opreme se tudi odločimo kako bomo fotografirali. Tu mislim predvsem na goriščnice.

Tekaška prireditev v Oslo, Norveška. Naprošen sem bil, da fotografiram starega očeta in vnuka. Posnetek, ki še bolj kot samo prireditev nakazuje udeležbo in povezanost med njima. 
Canon EOS 1D MkII, EF 70-200mm f/2.8, 1/100sek., f/3.5, ISO 200.

Če nimamo ozkega kota že v osnovi vemo, da na daleč našega tekača nima smisla fotografirati. Počakati ga bomo morali, da pride blizu, zelo blizu, da bo dobro viden na fotografiji. Tu je dogovor med nami in njim še kako pomemben. Predvsem glede lokacije kjer ga bomo poizkusili najbolje ujeti.

Canon EOS 5D MkII, EF 24-105mm f/4, 1/800sek., f/13, ISO 640.

Dogovor, fotograf – tekač

Če fotografiramo zase in bi radi čim več fotografij iz tekaških prireditev ali maratona, potem fotografiramo vse. Od prijave, ogrevanja, gneče na štartu, štart, na cesti lovimo najbolj znane tekače, izraze na obrazih že utrujenih tekačev pred ciljem, se poizkusimo v bolj kreativnih tehnikah, gremo obvezno na cilj in na koncu še podelitev nagrad, skupinske fotografije... Takemu fotografskemu delu rečemo reportažna fotografija in za delo potrebujemo zelo raznolike goriščnice. Celo dve kameri sta dobrodošli, da imamo na eni široki, na drugi ozki kot.

Če fotografiramo reportažno, t.j. prireditev od začetka do konca, začnimo že s samo prijavo.
Canon EOS 5D MkII, EF 70-200mm f/4, 1/40sek., f/4, ISO 1600.

Tudi, če želimo fotografirati samo tekmovalce moramo imeti ustrezno opremo. Tekmovalci so nepredvidljivi in lahko, da se nam želeni na naših slikah odmaknejo na drugo stran ceste, ali tečejo za drugim tekačem in tako skriti za dober posnetek.

Če tekač želi svojo, kar najboljšo fotografijo bo z nami sodeloval že v pripravah. Še enkrat poudarjam, članek je o rekreacijskih tekaških prireditvah. Ne gre, da bi se z znanim tekačem, ki želi zmagati tekmo dogovarjali kje naj teče in naj bo pozoren na to, kje ga čakate s svojo opremo.

Toda za »domačo« fotografijo rekreacijskega tekmovalca se vse da dogovoriti. Mi imame ideje o lokaciji, tehniko, tekač nam pove kaj je iz njegove smeri možno udejaniti.

Hitro bo dal vedeti, da ga ne čakajmo takoj po štartu. Vsi so še v skupini in zelo težko se bo postavil na želeno mesto. Prav tako je veliko ljudi ob ograji kjer je edina možnost bližnjega posnetka in mogoče niti zraven ne bomo prišli. Na prvem kilometru je žar borbe še vedno močan. Bori se za boljšo pozicijo in marsikdo na začetku celo preceni svoje moči.

Takoj po štartu je gneča največja. Tako med tekači kot gledalci. Izogibamo se te točke za naš "dober" posnetek točno določenega tekača.
Canon EOS 5D MkII, EF 70-200mm f/4, 1/320sek., f/4, ISO 2000.
(Bodite pozorni na čase osvetlitve. Kljub temu, da je še kar nekaj dnevne svetlobe, je v oblačnem vremenu potrebno dvigniti občutljivost, za krajše čase osvetlitve.)

Šele nekje po prvi četrtini proge se skupina že toliko razredči, tekač pa ujame svoj ritem, da je možnosti za poiskati pravo lokacijo več. Če želimo pokazati na katerem je nastala fotografija potrebujemo v ozadju kakšen napis, znano stavbo, most… (Na spodnji sliki Nebotičnik, ki takoj da vedeti, kje se je odvijala tekaška prireditev)

Canon EOS 5D MkII, EF 24-105mm f/4, 1/800sek., f/13, ISO 640.

Za daljše teke naj bo naša lokacija nekje okoli prve tretjine, ali polovici proge. Če je tek v krogih si lahko izberemo še kakšno dodatno, na katero lahko hitro pridemo peš. Zavedajmo se, da moramo biti zaradi drugih gledalcev mi prvi na lokaciji. Oziroma, lahko da nam kdo zasede prostor in se bomo morali premakniti nekaj metrov naprej ali nazaj. Tudi tekaču je treba dati vedeti, da lahko, da bomo od izbrane lokacije malo umaknjeni.

Ne iščimo pozicije takoj za štartno črto. Gužva vseh ljubiteljskih fotografov, ki želijo ujeti svojega tekača je že prevelika. In ker so tudi tekači v gneči, nam kaj več kot arhivskega posnetka ne bo moč doseči. Mogoče bo naš tekač še zakrit z množico. Torej, ta pozicija ne bo tista prava.

Če delujemo reportažno in nam ni pomemben samo en tekač, poizkusimo dobiti akreditacijo in bomo lahko fotografirali s teleobjektivom iz ceste. Vendar kot že omenjeno. Ko se začne štart je na prvem kilometru skupina strnjena in od fotografije vašega tekača ne bo nič. Na ostalih delih ceste je na tekaško daljših prireditvah lažje fotografirati iz nje.

Fotograf na tekaški prireditvi v Oslo, Norveška. Odločil se je stopiti kar na sredo ceste, čeprav je bila skupina še zelo strnjena. Čez nekaj sekund so ga tekači že kar obkrožili. On je pa še kar fotografiral in fotografiral. Jaz pa njega bolj kot tekače, sak sem mislil, da ga bodo v tej gužvi odnesli s seboj.

Čez čas se je lepo vsedel na kolo in iskal nove priložnosti za posnetke. Če imamo možnost voziti se po progi s kolesom, lahko ujamemo večkrat svojega tekača.

Maraton v Rimu. Ob tekačih so fotoreporterji in komentatorji na motorjih in kolesih. Komentator s slušalkami in mikrofonom je poročal direktno v eter.

Prav tako se ne dogovarjajte za fotografiranje pred samim ciljem. Tekač je že tako utrujen, zaverovan v cilj in rezultat, da mu bo naš dogovor z njim že pozabljen, ali celo ovira. V naši želji, da naredimo kar najboljši posnetek mu bomo z našim mahanjem, klicanjem, govorjenjem prej v napoto in jezo kot v veselje. V tistih trenutkih mu dobra fotografija nič ne pomeni. Je že pozabljena, potrebno je preživeti tek.

Canon EOS 1Ds MkIII, EF 70-200mm f/2.8, 1/250sek., f/7.1, ISO 400, EV+1/3.

V trenutku prihoda v cilj in utrujenosti tekača le naredimo nekaj posnetkov. Ne prepričujmo pa ga v teh trenutkih, naj se nam prilagaja za naš boljši posnetek. 

Ko prva napetost in utrujenost po iztisnjenem še zadnjem atomu moči popusti, so nasmejani posnetki na cilju še kako dobrodošli.

Ne pozabimo na skupinske fotografije. Pred tekom in po njem. Pravemu tekaču vremenske razmere niso ovira za tek. Naj ne bo tudi nam. Nekaj dežnih kapelj ali snežink na kameri ne bo vplivalo na našo tehniko. Prav tako ne mraz. Tu je težava večja v hitrejši iztrošenosti baterije. Paziti je treba, da ne zmanjka energije pred koncem tekmovanja. 

Seveda zgornji zapis ne velja, če je naš tekač rojen zmagovalec. Vedno si bo želel fotografije samega finiša in zadnjega koraka na cilju, da lahko pokaže kako dober je bil. Ja fotografska ni lahka. Takega tekača bomo fotografirali ob progi in nikakor ne smemo pozabiti še cilja. Vendar vedite. Tudi, če ste se z njim dogovorili za lokacijo kje ga čakate s fotokamero, najbrž za vas in svojo fotografijo ne bo imel časa. V glavi mu je tek, korak, tekmovalec pred in za njim ter seveda rezultat. Dogovori so možni z rekreativnimi tekači, ki tečejo zase v svojih zmožnostih in s samo enim ciljem. Sodelovati, pokazati svojo pripravljenost in doseči cilj. S fotografijo pa svoje odrekanje, trening, hobi lahko tudi rečemo, pokazati preko fotografije. Mi moramo biti tisti, ki si poiščemo kar najboljšo pozicijo za zaključni posnetek njegovega teka.

Ob dogovoru bodimo pozorni v kateri uri dneva je tek. Saj, če bo močno sonce, je bolje, da je svetloba direktna v tekača, kot v našo kamero. Glede cilja pa sami nimamo izbire, zato je tu pomembno, da znamo oceniti svetlobo, naredimo že v naprej nekaj testnih posnetkov in po potrebi nastaviti EV korekturo osvetlitve.

Povzetek…
- Izberimo želeno lokacijo glede na svetlobo in ozadje
- S tekačem se dogovorimo za lokacijo
- Bodimo pozorni na svetlobo
- Bodite prvi na želenem mestu

Na naslednji strani: Nastavitve kamere