Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

 

 

Živa (mehka) voda - FotoNAMIG

04.03.2017 04:38

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Klasičen posnetek reke, morja, slapu (slika zgoraj) vsi poznamo. Ponavadi imamo oster posnetek celotne slike, tudi vode. Kratki časi njen premik povsem zamrznejo. Če je zaradi premalo svetlobe kamera izbrala daljši čas osvetlitve, je v večini primerov premaknjena celotna fotografija.

Na spletnih galerijah in v revijah, vidimo zanimive fotografije vode, ki so narejene drugače. Slika krajine je ostra, voda zamegljena in deluje mehko ter dinamično. Ker je fotografija drugačna od vseh klasičnih deluje všečno.

1/100 sekunde. Avtomatika ali progmam P, bi v takih svetlobnih razmerah izbrala to nastavitev. Vsekakor zadovoljvo za nestresen popotniški posnetek. Vendar za drugačen, bolj zanimiv pristop, se raje poigramo s krajšimi časi.

1/40 sekunde. Za delovanje iz roke še mejni čas za nestresen posnetek. Voda je še vedno dokaj "zamrznjena".

1/10 sekunde. Sedaj že dobimo delno zamegljenost. Vendar efekt "žive vode" še vedno ni tisti pravi.

0,5 sekunde. Po nekaj poizkusih z različnimi časi, sem se odločil za ta čas osvetlitve. Voda deluje dovolj mehko in še vedno predstavlja slap, ki nam kaže padec slapu in hitrost. S še daljšim časom bi že dobil premočno zamegljenost in efekt "žive vode" se lahko izgubi.

 

Moč naprednih tehnik in izkušenj fotografa - Hitri FotoNAMIG

Uporabimo stojalo ali kamero postavimo na trden predmet. Izkoristimo daljši čas osvetlitve, ki je odvisen od hitrosti vode. Za slap se lahko izkoristi 1/15 do nekaj sekund. Za počasnejše reke in morje lahko uporabimo še daljše čase. Čase izkoriščamo po lastnem občutku in želji po zameglejnosti. Torej tudi tu veljajo poizkusi in izkušnje.
Ker je svetlobe za daljše čase veliko, smo primorani uporabiti najnižjo možno občutljivost (ISO), in najbolj zapreti zaslonko. Še v tem primeru se zna zgoditi, da bodo časi prekratki. Zato v tej zvrsti fotografije brez sivinskega (ND) filtra ne gre.
Ker delujemo z dolgimi časi je uporaba stojala, kot samosprožilca nujna. Obenem bodite pozorni na pršenje in posledično opažene krogce na sliki. (Članek, kako se jih izogniti - Fotografiranje ob slapu / Pršenje - FotoNAMIG)

1.5 sekunde, f/25, ISO 100, EV +2/3, brez ND filtra.
Pri tej fotografiji nisem želel preveč poudariti mehkobo vode. Poudarek je na modrem ledu in osebi. Voda je samo toliko zamegljena, da dobita ostala elementa večji poudarek.

1.3 sekunde, f/25, ISO 100, EV +2/3, ND filter 8X.

1.5 sekunde, f/11, ISO 50, EV +1, ND filter 32X.

3 sekunde, f/32, ISO 50, EV +2/3, ND filter 32X.

2.5 sekunde, f/16, ISO 50, EV +1 2/3, ND filter 32X.
Na črnem vulkanskem pesku počakamo, da se val razlije. Ko gre voda nazaj se s podaljšanim časom osvetlitve, ustvarijo zanimive bele lise.

3 sekunde, f/16, ISO 100, EV +2/3, brez ND filtra.

1 sekunda, f/11, ISO 100, ND filter 16X.

 

Nasvet!

Ne pozabite, da ste pri vodi. Kar pomeni, da morate še bolj paziti na opremo in tudi sami smo lahko hitro premočeni. Marsikdo je že fotografiral valove iz obale, pritisnil prožilec, zaradi prihajajočega visokega vala odskočil, spustil stojalo in voda ga je s kamero vred prevrnila. Torej pozor!

Če se že zgodi visoka voda, držite stojalo. Res, da boste mokri, vendar bolje to, kot da je potopljena kamera.

Vedno velja. Na fotografiranje gremo pripravljeni. Še toliko bolj, če gremo v lov na posebne motive. Izkušeni fotograf že ve! Škornji vas rešijo v primeru, da med dolgo ekspozicijo pride višji val, oziroma, da lahko fotografiraš bližje vodi, ali celo tam kjer stojimo v njej.

 

Sivinski filtri (članek - ND / Neutral Density (sivinski filtri)

Sivinskih filtrov je več vrst oziroma gostot. Oznaka ND 2X pove, da filter zastre svetlobo v vrednosti 1 EV, torej za eno zaslonko ali čas osvetlitve ali občutljivosti, ND 4X za 2 EV in ND 8X za 3 EV. Poznamo filtre z gostoto 400X, ki zastre svetlobo za celih 9 EV. S temi filtri lahko pri močni sončni svetlobi fotografiramo z dolgimi časi in dobimo učinek premikajočih se objektov, ljudi, vode ... Tudi, če želimo pri močni sončni svetlobi delovati s polno svetlobno močjo objektiva, potrebujemo sivinski filter. Poznamo tudi prehodne sivinske filtre. Na spodnjem delu je tak filter povsem prozoren, nato pa se proti vrhu filtra prosojnost zmanjšuje. V večini primerov za tak filter uporabimo poseben nastavek, v katerega vstavimo filter kvadratne oblike, čeprav so na voljo tudi s klasičnim navojem in prednjim vrtljivim delom. 

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com