Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Tiskanje fotografij večjih formatov (XXL print)

20.11.2011 08:26

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

V analogni fotografiji ni bilo ogleda fotografij brez fotografije na papirju, ali pozitivne slike na koščku filma (diapozitiv) in projekcije le te preko projektorja. V predalih ali na policah naših domov se je nabralo kar nekaj fotoalbumov. Še zdaj nam pričarajo spomine na pretekla leta.
Le redko kdo si je zaželel fotografij večjega formata kot 10x15cm. Pred 40 leti je bil klasični format še manjši, 9x12cm, prej samo 6x9cm. V zadnjih letih izdelave fotografij skoraj nihče ni uporabil format 13x18cm, pa čeprav v tej velikosti slika na papirju zaživi in fotoalbum povsem drugače prikazuje naše spomine.


Odlično ohranjeni spomini. Zaradi kemičnih reakcij, ki še vedno delujejo na filmu ali papirju je danes zelo priporočljivo skeniranje vaših diapozitivov in fotografij na papirju.
Članek "arhiviranje filmov in fotografij na papirju".


V digitalni dobi je drugače. Fotografije na papirju za domači fotoalbum izdeluje le manjši del fotografov. Predvsem v smislu količine posnetkov, ki jih imamo na računalniških trdih diskih in nato tistih, ki si jih damo izdelati na papir.
Z digitalno fotografijo smo dobili nov trend. Fotografiramo na vsakem dogodku, izletu, potovanju. Naših zanimivih fotografij je vse več. In marsikdo si poleg predstavitev za projekcije na zaslonu, TV ali projektorja, že zaželi večje povečave svoje najboljše fotografije na papirju, oziroma recimo temu izpisu kar plakat. Tu smo pri velikostih nad 30x45cm.
Vse več je ponudnikov možnosti izpisa vaših fotografij v večjih formatih. Mnogi jih poimenujejo kar XXL povečave.


Naredite si povečavo lastne fotografije, za prijeten ogled v domači dnevni sobi.
Tudi manjše število točk od teoretične zahteve zadostuje za kakovostne povečave.


Tudi iz posnetkov, ki smo jih posneli z novejšimi kompaktnimi kamerami ali celo fotofoni, se lahko naredi kakovosten izpis na tiskalnikih večjih formatov. Le ločljivost končne datoteke mora biti za to zadovoljiva in z njo se lahko manipulira tudi v računalniških programih za obdelavo slike.

Naj že na začetku poudarim. Pojem kakovost, se v fotografiji ne meri. Si z njo zadovoljen ali pa ne! Pogled in ocena kakovosti je stvar vsakega posameznika. Kot so fotografi, ki bodo hitro zadovoljni s povečavo svoje fotografije, so na drugi strani tisti, ki želijo samo najvišjo tehnično kakovost.
Vendar lahko pri prvem pogledu čustva ali spomini premagajo vprašanje o tehnični kakovosti. Torej vsake oči imao svojega slikarja, oziroma svoj pogled na kakovost. Velikokrat že po prvi izpisani fotografiji vemo, kaj za nas pomeni kakovost in se na podlagi tega odločamo za povečave.

12M točk zna zadoščati za še dovolj kakovostno povečavo tudi do velikosti 40x60cm. Ista količina točk iz kamer DSLR še več. (Več o teoriji ločljivosti sem zapisal v knjigi e-Fotografija - Osnove digitalne tehnike in praktične izkušnje pri digitalizaciji fotografije iz l.2001)
Seveda je povečava odvisna tudi od vaše osebne zahtevnosti. Vendar povečavo na papirju ne gledamo iz oddaljenosti 40cm, kot smo nekje oddaljeni od naših računalniških zaslonov, kjer hitro opazimo napake. Fotografije na papirju, katere potem obesimo na steno, se gledajo iz večje oddaljenosti (neko standardno merilo je vsaj diagonala slike) in napak videnih preko zaslona ni tako hitro opaziti.
Če smo glede velikosti povečave iz naše datoteke v dvomih, je vsekakor priporočljivo pri ponudniku narediti testni izpis. Lahko naredimo izrez in damo izpisati le del slike na manjši format. Za pogled na kakovost zapisa bo to več kot zadovoljivo.


Na tiskalniku vam lahko izpišejo samo del fotografije in tako na povečavi vidite kakovost izpisa.

 

Večno vprašanje! Velikost datoteke in teoretična velikost izpisa

Kar na začetku naj zapišem, da bo tu govora o najvišji kakovosti izpisa s tiskalniki s pomočjo teorije. Naše oko in naš pogled na kakovost je lahko skregano s teorijo. Zato sem že zapisal, da smo lahko zadovoljni tudi z ne popolnim izpisom. Teoretična ločljivost je samo tista, ki prinaša najvišjo še možno kakovost za določeno tehnika izpisa. Z več ločljivosti višje kakovosti ne bomo dobili. Če je ločljivosti preveč, bo rezultat lahko celo slabši, kot če primerno ločljivost za izpis pripravimo sami.
Poglejmo na te najvišje teoretične ločljivosti, kako lahko sami naši fotografiji dodamo nižjo ali višjo ločljivost (interpolacija) in kakšni so primeri izpisa pri različnih ločljivostih.
Vprašanje. Ali iz tipala s tremi milijoni točk izpisati fotografijo velikosti 10 x 15 cm ali 100 x 150 cm?
Oboje je mogoče! Vse je odvisno od vašega pogleda na fotografijo, motiv, tehniko izpisa in predvsem na pojem kakovosti. Ne prepričujte pa drugih o tem, kaj je kakovost, ker je njihov pogled na motiv, barve, ločljivost in kontrast lahko drugačen od vašega. Kot že zapisano in splošno znano glede pogleda na sliko; "vsake oči imajo svojega slikarja"!


Za XXL print vedno izberemo maksimalno ločljivost.

 

Nastavitev ločljivosti zapisa

Vse kamere omogočajo nastavitev ločljivosti zapisa iz menija (gumb MENU, FUNC.). Medtem, ko je večje število točk v kamerah DSLR za napredne in profesionalne fotografe lahko še kako dobrodošlo, družinski, popotniški in hobi fotografi te večinoma ne potrebujejo.
Če vemo, da nam že tri milijone točk povsem zadostuje za ogled fotografije na televizijskem in računalniškem zaslonu, z LCD-projektorjem ali za povečavo na papir velikosti 13 x 18 cm, potem dileme ni več. Tudi če kamera, ki jo imate, omogoča deset in več megatočk, boste tako količino točk kot družinski ali hobi fotograf le redko potrebovali.
Seveda nikoli ne vemo, kdaj nam bo uspelo narediti pravi, uspešni posnetek in bi radi naredili veliko XXL povečavo ali zgolj izrez. Zato največkrat uporabljamo najvišjo ločljivost. Toda dobro je vedeti, da lahko ločljivost znižamo, če večjih povečav ne bomo izkoriščali, ko nam zmanjkuje prostora na kartici.

 

Inč - cola / palec (2,54 centimetra)

V računalniški tehnologiji so mnoge mere zapisane v angleško/ameriški dolžinski enoti inch (inč). Američani so pač vodilna sila v razvoju računalniške tehnologije. Inch prevedemo kot palec, med računalničarji pa se je udomačil kar inč. Za lažje razumevanje: 1 inč=2,54cm. V digitalnem svetu se boste vedno srečevali s to enoto, naj si gre za število točk na dolžinsko enoto na digitalnem tipalu, ločljivosti tiskanja ali za mero ekrana po diagonali. Zato se inč (palec) kot dolžinska enota pojavlja v vseh mojih zapisih. (Več o teoriji ločljivosti sem zapisal v knjigi e-Fotografija - Osnove digitalne tehnike in praktične izkušnje pri digitalizaciji fotografije iz l.2001)

 

ppi = pixel per inch (točk na palec)

300ppi je najvišja potrebna ločljivost za kakovosten izpis na papir. V večini primerov se uporablja nižja ločljivost 240ppi.
Zakaj potrebujemo ločljivost datoteke s 300 točkami na palec (ppi)? Vse je povezano z ločljivostjo očesa, ki je v povprečju 10 linij na mm. Preneseno na enoto inč (2,54mm) potrebujemo za neviden izpis točke ločljivost 254ppi. (Več o teoriji ločljivosti sem zapisal v knjigi e-Fotografija - Osnove digitalne tehnike in praktične izkušnje pri digitalizaciji fotografije iz l.2001)

Dva izračuna ločljivosti

Za povečavo 13 x 18cm več kot 3 M točk ne potrebujemo

Ločljivost - 1536 x 2048 = 3.1 M točk
1536 : 300ppi=6,8" (13cm)
2048 : 300ppi=5,12" (17.3 cm)

Za povečavo 60 x 90cm potrebujemo ločljivost 70 M točk

Ločljivost - 7000 x 10000=70 M točk
7000 : 300ppi=23,3" (60 cm)
10000 : 300ppi=33,3" (90 cm)

 

 

V praksi - ko teorija lahko odpove!

Vendar ali res potrebujemo tako visoko ločljivost 70 M točk za plakat velikosti 60 x 90 cm. Seveda, za tehnično najvišjo kakovost izpisa z boljšimi tiskalniki, laboratorijskimi osvetljevalnimi enotami ali v kakovostnem grafičnem tisku. Toda večje povečave ne gledamo iz bližine kot manjše fotografije, zato je ločljivost datoteke lahko manjša. Ker smo bolj oddaljeni manjših napak v izpisu niti ni opaziti.
Koliko manj točk lahko uporabimo za plakat, je zopet osebno mnenje vsakega posameznika posebej.


Ob preveliki povečavi s premajhnim številom točk vidno izgubljamo na kakovosti fotografije. 10M točk izrez v povečavi 30x45cm.


Fotografiranje z večjim številom točk nam omogoča narediti močan izrez in še vedno imeti kakovostno povečavo. Jasno, do neke razumne meje povečave. Nad povečavo 50 x 70 cm pri vseh današnjih fotokamerah opažamo slabši izpis, saj nam ne omogočajo zadostnega števila realnih točk in si moramo pomagati z interpolacijo.

Z interpolacijo ne povečujemo točk, ampak ustvarjamo nove točke, ki so produkt dveh sosednjih točk. Slika sedaj ni »kockasta« (kot na zgornji sliki) zaradi direktne povečave točk, ampak je z manj kontrasta, drobnih detajlov in slabšimi tonskimi vrednostmi. Interpolacijo preko računalniškega programa lahko izkoristimo v razmerju do cca. +30% (za tehnično še vedno odličen zapis), večja pa lahko že kaže bolj vidne posledice na kakovost zapisa. Vendar zopet iz zahtevnega in pogleda na zaslonu. Interpolacija je odličen pripomoček za bolj kakovostno povečavo, zato o njej v naslednjem članku, ko bom tudi pisal o XXL povečavah.


Povečava 30x45cm, 10M točk in interpolacija.


Povečava 30x45cm, 10M točk in interpolacija, 1:1 povečava iz zgornje fotografije.


Če ne potrebujete plakatov in imate premalo prostora na kartici sledeči nasvet. Izkoristite nižjo ločljivost. Vemo, da nam 10M točk še vedno omogoča povečavo na A4 format v največji tehnični kakovosti (300ppi), ali uporabite samo 3M točk in še vedno boste lahko naredili kakovostno povečavo na papir v velikosti 13x18cm ali si sliko pogledali v polni velikosti na HD TV ali računalniškem zaslonu.
Le to vedite, da ste z manj točkami prikrajšani za izreze in seveda XXL povečave! Kakovost slike v normalnih merah pa ne bo nič manjša!

 

Koliko točk zadostuje za tehnično najvišjo (300ppi) kakovostno povečavo na papirju (opisani so standardni foto formati)

3M točk=13 x 18cm
6M točk=18 x 24cm
12M točk=24 x 36cm
24M točk=40 x 65cm

Vse še večje povečave iz datotek opisanih ločljivosti so ali povečane (opazimo kocke, poslabša se ostrina) ali interpolirane (ustvarjene so nove točke, sliki lahko dodamo več elektronske ostrine, kocke niso opazne) in s tem zmanjšanim kontrastom, manj zasičenimi tonskimi vrednostmi ter slabšo ostrino.

Ko gremo v povečave nad 100cm se vse datoteke interpolira. Vendar je pri ogledu slike naša oddaljenost od nje že tako velika, da tudi večjih napak zaradi interpolacije ne opazimo. Marsikdo se čudi. Vendar za "jumbo" plakat ob cesti, potrebujemo sliko manjše ločljivosti, kot za povečavo 70x100cm. Gledamo ga od daleč. Če boste stopili blizu pa boste komaj razbrali kaj je na delu slike.

Interpolacijo naredimo preko funkcije Image Size. Več o funkciji v enem izmed naslednjih člankov.

 

Z interpolacijo lahko z računalniškim programom bolj ali manj »goljufamo«. In boljši smo v samem »goljufanju« (obdelavi datoteke), manj bo opazen kakršen koli vpliv in poseg v sliki. Oziroma ob kakovostni obdelavi marsikdo večje interpolacije niti opazil ne bo. Razliko opazimo šele, ko med seboj primerjamo neobdelano in obdelano fotografijo. Vse pa je odvisno od zahtev in potreb gledalca samega. Večina družinskih in hobi fotografov bo zadovoljna tudi z večjo interpolacijo slike.

V naslednjem članku več o interpolaciji slike in primeri kakovosti povečav. Tiskanje fotografij večjih formatov (XXL print) II.del

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

 

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com