Veljko Jukič

Kljub temu, da so zadnje čase zelo v modi raznovrstni mega-zumi, pa mnogi radi prisegajo na specialne tako imenovane »prime« objektive. »Prime« je angleški strokovni izraz za prvovrstne visoko kakovostne objektive s fiksnim žariščem. Pri tem ločimo dva tipa: tiste, ki imajo neverjetno visoko svetlobno moč ter druge, ki imajo kako posebno mehansko konstrukcijo. V to drugo skupino ponavadi sodijo posebni objektivi kot so makro objektivi in enega najboljših te vrste smo izdatno preizkusili.

Tamron med ljubitelji slovi kot prvi, ki je pred leti zastavil trend super-zumov, le redki pa vedo, da so petdesetletne optične izkušnje te japonske firme zasnovane prav na njegovih specialnih fiksnih objektivih. Prav na vrhu med njimi je že nekaj desetletji preizkušena konstrukcija makro objektiva z 90 mm žariščnice. Ta objektiv z uradno oznako Tamron SP AF 90mm f/2,8 Di MACRO 1:1 ima v zadnji generaciji v celoti prenovljeno zasnovo: že tako odlične in preizkušene leče so izpopolnili še z zadnjimi spoznanji pri večslojnih proti refleksnih premazih na lečah, z vodenjem in usmerjanjem svetlobe v notranjosti, s čimer se dodatno zmanjšajo notranji refleksi in neposredno vpliva na vrhunsko kakovost slike.

Zasnova objektiva pa je v zadnji generaciji doživela morda najpomembnejšo konstrukcijsko spremembo. Če so bili včasih taki objektivi narejeni iz kombinacije kovine in ne morda najboljših plastičnih elementov, je Tamronova zadnja generacija objektivov zasnovana iz posebne letalske plastične legure, ki daje objektivu odlične mehanske značilnosti, skupaj z lahkotnostjo in perfektno, res vrhunsko izdelavo. Le-ta pa je pri makro objektivih ��" že zaradi njihovih dolgih hodov mehanizmov za ostrenje ��" še posebej pomembna. Po definiciji imajo lahko naziv »makro« v nazivu le tisti objektivi, ko dosežejo odslikavo 1:1, torej enako velikost objekta na tipalu kot je ta velik v resnici. Nekateri pri tem goljufajo iz marketinških razlogov in tako imenujejo tudi objektive, ki dosežejo že razmerje 1:2 ali celo 1:4, pogosto pa najdemo ta naziv tudi na ultra zumih, kjer pa pomeni le, da s takšnih zumom lahko precej bližje slikamo, to pa nikakor ni pravi makro objektiv.

Objektiv s konstrukcijsko oznako 272-EN-II ima 10 elementov v 9 skupinah, zaslonka je narejena iz 9 lamel in krog, ostrino in neostrino odslikava zelo mehko, razpon pa ima od f/2,8 do f/32. Premer filtra je 55mm, tehta 405g, premer objektiva znaša 71,5mm pri dolžini 97mm. Tamron ima pri polnem 35mm formatu žariščnico 90 mm, na fotokameri APS-H formata (x1,3) nastane kot zajema enak goriščnici 117 mm, ob uporabi na APS-C formata (x1,5) dobimo že primerjavo s 135 mm ali (pri x1,6) celo 145mm, kar nam celo nekoliko poveča faktor povečave pri enaki optični perfektnosti, kar marsikomu predstavlja dodaten magnet. V kompletu z objektivom sta tudi sončna zaslonka in mehka zaščitna vrečka. Posebna sklopka omogoča tudi zelo enostaven in hiter prehod med samodejnim in ročnim ostrenjem, zaradi odlične zasnove in perfektne mehanske izvedbe pa je brezhiben tako pri snemanju portretov, kot na makro področju vse do resnične odslikave 1:1 velikosti. Ob dovolj ugodni ceni pa lahko z vami delim spoznanje, da je bil to do sedaj eden najbolj ostrih objektivov v mojih rokah kadarkoli do sedaj! Čar takšnega objektiva je prav v njegovi večnamenski uporabnosti, saj ima pri snemanju portretov čudoviti »bokeh« (ah,ah,ah, tudi jaz sem se kljub vsej kritičnosti začel izražati novodobno...), za novince na področju makro fotografije pa predstavlja ta objektiv vstop v nov, neverjeten in prečudoviti svet bližnjih posnetkov.

Tamron SP AF 90mm f/2,8 Di MACRO 1:1 je resnično pravi makro objektiv, saj zmore z enim gibanjem obroča za ostrenje vso pot od ostrine na neskončno oddaljene objekte, do pravega zelo bližnjega - makro posneta v dejanskem razmerju 1:1. Tedaj lahko pridemo blizu vse do 27 cm! Tamron 90 mm ima pri tem še vgrajen dodaten gumb, s katerim lahko omejimo razpon ostrenja: v normalni uporabi ga 'zaklenemo' (Limit): tako je primeren za navadno uporabo od 80 cm bližine do neskončnosti. Ko pa vklopimo ta makro gumb (Full), pa omejitve odpadejo in tedaj lahko ostri tudi vse do najbližjih 27 cm razdalje! Tako je pri uporabi v navadnem področju nekoliko hitrejši, še vedno pa ima na voljo vse makro zmogljivosti že na izklop omejevalca obsega. Tako je tudi mehansko manj izpostavljen, avtofokus deluje hitreje in praktičnost uporabe je še večja.

Pravzaprav sem bil pri Tamronu 90mm f/2,8 navdušen predvsem nad njegovo lahkotnostjo, zelo solidno mehansko zasnovo, dovolj hitrim avtofokusom ter predvsem na brezhibno kakovostjo slike! Že desetletja redno spremljam teste neke vodilne tuje redakcije (ki ima ob odličnem finančnem zaledju tudi vrhunski testni laboratorij), pa sem bil vedno presenečen nad rezultati njihovih testov ��" makro objektivi so bili praviloma vedno najbolj ostri med vsemi objektivi sploh! Čeprav je optična znanost v zadnjih 2-3 desetletjih naredila neverjeten razvoj, pa so načela vrhunsko ostrega objektiva še vedno precej enostavna: kakovostno steklo, precizno brušenje, premazi in preverjena optična zasnova. Vse to pa je veliko lažje pri objektivih, ki v lovu na optične ali tržne rekorde ne pretiravajo ali niso preveč »našpanani« - svetlobno ali mehansko (mega-zumi).

S Tamron SP AF 90mm f/2,8 makro si boste zagotovili vstop v nov, neverjeten in prečudoviti svet bližnjih posnetkov. Objektiv je tudi resnično večnamensko uporaben portretni objektiv s prvovrstno optično in mehansko zasnovo.

Optični kompromisi
Najbolj ugoden kompromis predstavljajo za optične konstruktorje objektivi s 85 do 105mm. Zaradi ožjega in daljšega žarišča se tudi njihova globinska ostrina dodatno omeji, objektu slikanja (najsi bo to portret ali makro objekt) ni več treba priti tako zelo blizu, pa tudi optični inženirji lahko naredijo (zaradi nekaj več prostora v objektivu, a tudi zaradi lepšega in zložnega toka svetlobe) še bolj oster objektiv. Tamron 90 mm f/2,8 tako upravičeno slovi kot eden najboljših kombiniranih makro in portretnih objektivov sploh, ki tako pri polni zaslonki kot pri 2 ali 4 zaprtih zaslonkah zagotavlja absolutno zelo visoko optično kakovost!

Objektiv z f/1,4 ali f/2,8?
Enostaven, srednje (svetlobno) zmogljiv objektiv je veliko lažje narediti na meji optične perfekcije, kot pa denimo kak super-zum, kjer je treba pod eno streho združiti vrsto raznovrstnih optičnih in konstrukcijskih značilnosti. Zato so denimo 50 mm makro objektivi z f/2,8 ali f/2,5 že pri popolnoma odprti zaslonki veliko bolj ostri od svojih bratov, ki imajo veliko višjo svetlobno moč, denimo f/1,4 ali celo f/1,2! Seveda imajo svetlobno močnejši objektivi drugo prednost - z njimi lahko slikamo tudi v zelo slabih svetlobnih pogojih, po drugi strani pa nam omogočajo zelo ozek pas ostrine in imajo ozko omejeno globinsko ostrino, ki je ponavadi osredotočena v eni točki, kar mnogi s pridom kreativno uporabljajo. Toda cilj makro objektiva je drugačen, tam ima ostrina veliko večji pomen, čeprav je tudi tu globinska ostrina zelo omejena - namesto ostrine v eni sami točki (denimo pri zaslonki f/1,4) ima ta ponavadi (zaradi objektiva f/2,8) nekoliko večjo globinsko ostrino: recimo za 3-4 prostorske točke več v primerjavi z f/1,4.