Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Tamron 14-150mm F/3.5-5.8 Di III - Test

Avtor:Matjaž Intihar
19.11.2015 12:22
Stran:

1.Lastnosti / 2.Kakovost slike / 3.Zaključek

Hobi fotograf kmalu spozna, da lahko kamere z izmenljivimi objektivi nudijo več. Mad nami sta dva sistema takih kamer. Kamere DSLR so že znana klasika iz filmskih časov in razen digitalnega zapisa ni veliko novega. Kamere CSC so novost in nimajo več klasičnega zrcala, medlice, prizme. (članek: Kamere DSLR / SLT / CSC)
Vsak, ki v svet teh kamer vstopa z vsaj malo izkušnjami ve, da potrebuje tako široki kot ozki kot zajema. In predvsem zadovoljivega ozkega kota večina "kit" objektivov ne nudi. Tako se lahko že ob nakupu postavi dilema. Vzeti enega (univerzalnega) ali dva (kit in telezum) objektiva. (članek in primerjava: Objektivi za vsak dan - vzeti enega ali dva?)

 

Uvod med megazum objektive

Skoraj vsakemu fotografu doprinesejo največ teže v njegovi fototorbi prav dodatni objektivi. Pred skoraj tridesetimi leti (1987) sem se sam prvič seznanil z zum objektivom, v "kit" ponudbi. V tistem času so bili v hobi fotopodročju še izredno redki. To je bil Fujifilm objektiv na njihovi kameri Fujica AZ-1, z dvokratnim razponom gorišnic (43 - 86 mm). Resni fotografi so zviška pogledovali na te "zum" začetke in objektivom se je nalepila tudi nalepka "gumasti objektivi". Od teh prvih začetkov so ostali predsodki do zum objektivov, ki sem jih tudi sam imel kar nekaj let. Vsi smo namreč zatrjevali, da imajo slabo ostrino, da je ob robovih slika močno temnejša, imajo slabo svetlobno moč. Leta 1990 sem si kupil prvi zum objektiv (35 - 70mm). Četudi sem svoje posnetke uporabljal za plakate, brošure, koledarje in revije, nisem celo pri večjih povečavah opazil opazno večjih nepravilnosti. Res, da sem vedno kupoval originalne objektive in nikoli večjega razpona goriščne razdalje kot 1 : 3 in, da si nikoli nisem domišljal, da se lahko primerjajo s klasičnimi objektivi. Toda nikoli do sedaj se mi ni pri fotografiji, narejeni v 35mm formatu postavil pogoj, da morajo posnetki imeti kvaliteto Leica objektivov.
Predvsem pri hobi fotografih je ključnega pomena cena, uporabnost in solidna kvaliteta posnetkov in to zoom objektivi več kot dobro omogočajo.
Ko so leta 1997 megazum objektivi (28-200mm) že vstopali v svet fotografije, sem se takrat spraševal ob preizkusu (zanimivo prav tako Tamron objektiva), ali je to tisto pravo. V zaključku tega preizkusa, ki sem ga napisal za revijo Moj Hobi leta 1997 sem zapisal.
"Se še spomnite reklame, v kateri fotograf pravi, da s seboj nosi torbo s tridesetimi kilogrami opreme in, da mu za laže prenašanje pomaga kozmodisk. Sicer malo pretirava, saj je naenkrat ne nosi toliko s seboj na hrbtu. A pustimo reklamne trike.
Če si vi želite olajšati svojo torbo za nekaj deset dekagramov, preberite članek in hrbtenica vam bo hvaležna!"
Ja, mega zum objektivi imajo svoje prednosti, ki mnogim pomenijo več, kot nekatere slabosti. Oziroma te slabosti danes niso tako velike, da ne bi univerzalnost, kompaktnost, predvsem na koncu teža in tudi cena prevladovali.
Megazum objektivi so v veliki meri namenjeni tistim, ki si žele kamero z odlično kakovostjo slike, kot možnostjo kreativnih nastavitev (DSLR in CSC) in seveda že pregovorno univerzalnost objektiva. Pohodniki in popotniki so megazum objektive vzeli za svoje že pred dvema desetletjema.

O Tamron

Tamron ima dolgo tradicijo. Podjetje za izdelavo leč je znano že od leta 1959. Vseskozi se trudi pridobiti kupce z »nišnimi« objektivi. Tako je bilo v dobi objektivov z ročno ostritvijo, kot z začetkom avtomatskega ostrenja. Toda šlo je počasi. Vse od začetka AF pa do par let nazaj, so močno zaostajali. V avtomobilskem žargonu bi lahko rekli, da so nudili dobro karoserijo (ohišje) in motor (leče), toda elektronskih pomagal niso dodali (hitri motorček za ostrenje, stabilizacija slike). Med neodvisnimi proizvajalci jih je hitro in uspešno preskočila Sigma.
Tamron je enostavno zaspal pri prevzemu novih tehnologij in od preostalih je le Tokina bila še počasnejša.
Toda vsako podjetje, ki vztraja, enkrat dobi veter v svoja jadra. Tako so pri Tamron naredili odlična mega zum objektiva 18-270mm f/3.5-6-3 DiII VC PZD in Tamron 16-300mm F/3.5-6.3 Di II VC PZD MACRO, za vse tiste, ki bi si želeli »vse v enem«. Tu je še "kit" objektiv za APS-C uporabnike, ki si žele normalni zum objektiv z dobro svetlobno močjo, SP 17-50mm f/2.8 XR Di II VC LD.
Zdaj imajo vsi novi Tamron objektivi hitro in tiho ostrenje USD (Ultrasonic Silent Drive)  in stabilizacijo slike VC (Vibration Compenstation).
Seveda ima Tamron vse skozi v svoji ponudbi tudi tiste, "boljše" objektive. V MF dobi cenjeni 80-200mm f/2.8 in v AF, 70-200mm f/2,8 (test).
Danes so med zahtevnimi fotografi vse bolj želene kamere z večjimi FF tipali. Nova visoko ločljiva tehnologija tipal zahteva novo kakovost objektivov in »originali« Canon, Nikon ter Sony, so take objektive tudi dali na trg. Toda originali že vedo. Cena njih je za mnoge nemogoča (pri vseh treh se pri nas giblje okoli 2200€), takrat pa pridejo na svoj račun, Tamron, Sigma, Tokina.
No, za objektive 70-200mm f/2.8, lahko brez težav rečemo, da je med neoriginalnimi, danes konkurenčen le Tamron z novim SP 70-200mm f/2.8 Di VC USD. Cenovno je za kar celih 600€ prijaznejši.

 

Tamron 14-150mm F/3.5-5.8 Di III

Kamere CSC so dobile svoj večji tržni delež. Neodvisni proizvajalci objektivov se že upajo vstopiti v njih svet. Tamron je z objektivom 14-150mm F/3.5-5.8 Di III, prišel naproti kameram iz razreda m4/3, katerega uporabljata Olympus in Panasonic. Manjše tipalo s kar 2X-nim “crop” razmerjem omogoča uporabo opazno manjših objektivov.
Tamron je naredil pravo poslastico. Objektiv ima 10.7X-no razmerje goriščnic od 14-150mm, kar nam v primerjavi s 35mm razredom da ekvivalent 28-300mm. In ja, prednost je predvsem v izredni kompaktnosti, s tem visoki uporabni vrednosti v delovanju v praksi in tudi dobri kakovosti slike.

Kompaktnost objektiva lahko primerjamo šele po direktni primerjavi. Številke same nam tega ne poudarijo v tako veliki meri. Objektiv za kamero APS-C ima kljub velikosti goriščnice zgolj 29x216mm (ekv.35mm), medtem ko Tamron za m4/3, 28-300mm. APS-C objektiv tehta 480g, Tamron zgolj 285g.

 

 

Izdelava, velikost, teža

Tudi kompaktnost lahko da objektivu svoj čar. Če ima pri kamerah DSLR kompaktnost svoje “vatle”, je pri kamerah CSC drugače. Ohišje objektiva je iz trdnih plastičnih mas. Pokazatelj resnosti in zavedanja večkratne uporabe objektiva nam da kovinski nastavek za kamero. Objektiv je odlično izdelan v vseh detajlih. Ne samo materiali in izdelava, tudi detajli objektiva so odlično zaključeni. Obroča za ostrenje in spremembo goriščnice zelo lepo tečeta.
Objektiv je dolg zgolj 80.4mm, širok 63.5mm in težak 285g. Za razmerje goriščnic 28-300mm (ekv.35mm) je pionir kompaktnosti. Seveda k temu bolj doprinese manjše tipalo m4/3 sistema.

Konstrukcija, leče

Objektiv Tamron 14-150mm F/3.5-5.8 Di III je sestavljen iz 17 leč, ki so postavljene v 13 skupin. Zaslonka je združena iz 7 lamel.
Ostrenje poteka preko notranjega sklopa leč. Pri zumiranju se prednji del malo obrne, zato je treba ob delu s polarizacijskim filtrom nastavitev filtra popraviti .
Med lečami je dodana tudi najboljša tehnologija za popravljanje napak. 1 Low Dispersion, 2 Anomalous Dispersion, 2 Molded-Glass Aspherical, 1 Hybrid Aspherical.
Navoj za filtre je 52mm, najbližje možno ostrenje je od 0.5m, najbolj zaprta zaslonka je f/22.

Bajonet - nastavek za kamero

Nastavek za kamero je kovinski in prav tako odlično izdelan. Objektiv je namenjen zgolj m4/3 sistemu.

 

Ostrenje / Stabilizacija slike

V objektivu Tamron 14-150mm F/3.5-5.8 Di III, je dodan step motor, kar mu daje odlično lastnost ostrenja tudi pri snemanju videa.
Ostrenje je zaradi majhnih in lahkih leč hitro. Objektiv je narejen v dveh izvedbah. Z in brez stabilizacije slike. Olympus ima stabilizacijo preko tipala, Panasonic pa preko objektiva.

1.Lastnosti / 2.Kakovost slike / 3.Zaključek

Avtor: Matjaž Intihar

Stran:
 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com