Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Širokokotna predleča 0,7x na OLYMPUS C-5060 WZ

15.06.2006 09:40

avtor: Veljko Jukič

Ve se, kam je treba Olympus kamero na Formuli 1 postaviti.

 

F1 in fotografski biznis: David proti Golijatom

 

Svet formule 1 je pogosto zelo zahteven do vseh, ki so kakorkoli vključeni v ta cirkus dirk, blišča in biznisa. Seveda formula 1 brez svojih vernih spremljevalcev iz področja medijev ne bi imela niti delčka svoje slave, saj brez odziva javnosti ni slave, brez številnega občinsva ni spozorjev in brez le-teh ni denarja. V svetu formule 1 pa denar ni  najpopmembnejše gonilo, je le sredstvo da v tem izredno tekmovalnem okolju vsi tekmujejo še bolj intenzivno vsak proti vsem. Ne nazadnje – tako kot v vseh ostalih panogah – je denar pogosto merilo uspeha, pa čeprav vsi štejemo točke in zmage, računalniki časomerilcev pa tisočinke sekund. Ni naključje da je Michael Schumacher, sicer eden od najuspešnejših dirkačav v sodobni zgodovini avtomobilizima, tudi najbogatejši človek v tej panogi.

 

Tako kot na področju dirkalnega inžineringa velja le da je najboljše dovolj dobro, pa se  tudi na področju medijev pogosto srečujemo z enakim odnosom – le najboljša oprema je dovolj dobra. Zato lahko vedno vidimo na TV prenosih kopico fotografov, ki stojijo ob robu dogajanja z dolgimi in debelimi belimi ali črnimi topovi, saj vrhunski teleobjektivi odločilno prispevajo k pravim akcijskim posnetkom. Medtem ko smo v amaterskem svetu pogosto omejeni z višino zneska, ki ga namenimo za svojega konjička, pa se v svetu profesinalnih medijev ukvarjajo predvsem s primerjavo stroškovne učinkovitosti, z vložkom v investicijo in s tem kaj le-ta lahko prispeva k uspešnosti poslovnja. V fotografskem svetu so to vrhunske fotografije najboljše možne kakovosti in tedaj se nehote tudi v reporterskem poslu hitro srečamo s  podobnim načelom kot pri izboru tehnike za dirke formule 1 – le najboljša oprema je dovolj dobra. Potem niti ni več važno ali super teleobjektiv stane več  od kakšnega manjšega avtomobila (kot najbolj očiten primer, seveda pa bi to primerjavo lahko naredili tudi kakšnem hiper-pro digitalnem ohišju za 10.000 evrov, ali še bolje kar na celotem kompletu profi opreme z 4-5 objektivi, 2 ohišji itd), saj ga tako ali moraš imeti. Kot olajševalno okoliščino velja šteti »v primerjavi s svetom ljubiteljev« da je vrhunska in preklemansko draga pro oprema ni enkratni strošek iz družinskega proračuna, pač pa  le orodje v našem rokodelskem ali bolj rečeno vizualnem medijskem poslu, kateremu računovodja po začetni investiciji nato 2-3 leta obračunava amortizacijo, mesečni obroki pa se nato poračunavajo v obračunu stroškov in dohodkov, tako da ima vsaka takšna večja investicija na koncu svoj poslovni smisel in obračun.

 

 

Kamera C-5060 je že v osnovi impozanten kompakt. Ko pa na ohišje dodamo še dodatni nastavek za baterije in predvsem veliko širokokotno predlečo, kamera pritegne mnoge poglede. Nič več ni podobna nezanimivemu kompaktu v množici DSLR kamer z dolgimi objektivi!

 

Ne nazadnje tudi za vrhunske kretivne umetnike, pa najsi gre za fotografe ali kakšne drugo obliko vizualnega izražanja velja, da morajo poslovat po vseh načelih malega podjetja, upoštevaje vse dolgočasne računovodske in poslovodne izraze in obračunov od stroškov, do investicij, amortizacije … in predvsem dohodkov. V tem je tudi razlika med amaterjem, ki investira v svoje veselje in svoje fotografske ambicije, profesionalec (ustrezen slovenski izraz za to bi bil: strokovnjak, torej človek, ki dela v svoji stroki, pa najsi bo kot rokodelec, kot obrtnik ali kot podjetnik) pa je tako ali tako investitor v lastne poslovne ambicije.

 

Toda ves svet fotografije, podobno kot velja tudi za ves svet vizualnih umetnosti, živi po kriterijih kreativnosti. V profesionalnem svetu odloča najvišja možna kakovost, a je hkrati pomembna tudi robustnost opreme v dolgoletni vsakodnevni opremi, v ljubiteljskem svetu je kakovost lahko za eno ali več nians manjša, pa tudi robustnost ni tako poudarjena. Zato lahko tudi amater s solidno opremo srednjega razreda in veliko kreativnostjo dokaže, da se da narediti podobno fotografsko impresijo tudi z nekajkrat manjšim vložkom v opremo. V boju Davidov in Goliatov lahko nemara pokaže dovolj dober pristop in rezultat tudi s fračo in ne rabi ravno tisti hip najdražjega orožja.

 

Radovednost je vedno eno od gonil človeškega in osebnega razvoja. Pri čedalje večji ponudbi opreme na trgu z različnimi zmogljivostmi in  značilnostmi pa lahko ugotovimo, da so vse standardne potrebe  fotografov že dovolj dobro zapolnjene, izbira opreme je bogata in razvorstna, po načelu - za vsakega nekaj!

 

 

Široki kot in vrtljivo iskalo mi dajo možnost posneti motiv povsem drugače kot z DSLR kamero.

 

Zato pa je vedno zelo zanimivo pogledati, kaj je novega  na področju tele objektivov, pa tudi pri ekstremnih širokokotnih. Ravno slednji so še posebej zanimivi, saj so tisti najboljši precej redki in prav strupeno dragi, cenejši nadomestki pa so praviloma tudi dokaj manj zmogljivi. Toda radovednost in preizkus sta vedno tista, ki odločata pred dokončno sodbo. Medtem ko svet dirk formule 1 na foto področju slovi po svojem tele področju, pa sem ob priložnosti preizkusa kamere Olympus C-5060 WZ poskusil postaviti stvari na glavo: lotiti se teme s širokokotnim objektivom. Olympus C-5060 WZ v osnovni izvedbi premore širokokotni objektiv ki pokriva v »leica« izrazoslovju in formatu kot 27 mm, vendar pa so zanj na Japonskem naredili poseben širokokotni konverter oziroma adapter s faktorjem 0,7x, kar pomeni da s to predlečo Olympus C-5060 WZ omogoča kot snemanja, sicer značilen za ekstremne širokokotnike z 19 mm goriščnice. Cel komplet je na voljo po dokaj ugodni ceni, hkrati pa imamo tudi popolnoma normalen digitalni fotoaparat s 5Mp tipalom, z izredno robustnim magnezijevim ohišjem, vrsto dodatnih funkcij, dovolj priročnim in sprejemljivim majhnimi dimenzijami. Kot dopolnitev so naredili še dodatno ročko, ki omogoča boljši oprijem, vanj pa gre še dodatni akumulator, vse skupaj, pa izgleda za ta razred dovolj resno, še najbolj navdušujoč pa je celoten komplet skupaj s  širokokotno lečo, ki izgleda kot izbuljeno bikovo oko. Ker je pač Olympus prisoten v formuli 1 (nič več in nič manj kot partner Ferrarija) pa je bil ravno teren formule 1 (vsaj zame) najbolj priročen teren za preizkus.

 

 

Seveda pa lahko s tako širokim kotom delujem le, če sem povsem v središču dogajanja.

 

Super širokokotniki imajo prednost v tem, da izredno dramatično poudarijo globino, a je hkrati njihova slabost, da dostikrat podrejo vse premočrtne linije. To je pri izraznem snemanju lahko prednost, a je (recimo) za snemanje klasične arhitekture lahko slabost. Skratka – Olympus C-5060 WZ s širokokotnim konverterjem (ta princip se pogosto uporablja v filmski in TV industriji, v fotografiji pa je manj prisoten) je raznovrstno uporaben komplet (z ročko ali brez) ki omogoča uporabno zajemanje zelo širokega kota (ne priporočamo vam, da skozi širokokotni adapter spreminjate goriščnico (zumirate), bolje ga je sneti in posneti brez te leče) v razvorstnih okoliščinah. Za hitro uporabo na področju športa je (za moj okus) morda malo prepočasen, sicer pa je to odlična rešitev za vrsto okoliščin, menim pa da je odlične tudi za snemanje interierjev, kjer je prostora manj, pa vseeno želimo narediti vtis razsežnosti prostora. Še posebno dragocen je tak objektiv kreativnim fotografom, ki znajo izraziti vse možnosti prvega in drugega plana, saj  ima kot zajemanja slike 95 stopinj po diagonali, kar nam ustvari izredno širino in ustrezno globino. Nekaj  izbranih slik vam  predstavljam na teh straneh. Kot zaključek pa še to: v svetu profesionalne footografije in njenih Golijatov, ki prisegajo na super-širokokotnike (samo objektiv), ki stanejo tudi 5-krat več je ta David s svojo Olympus »fračo« lahko dovolj atraktivno nadomestilo za vrsto novih  kreativnih možnosti, ki jih omogoča. Na koncu je celo Masakazu Miyata, eden od najbolj slovitih japonskih fotoreporterjev pokazal zanimanje za to Olympusovo veliko oko: »Kakšen objektiv pa je to?«

 

 

Od nosa avtomobila, BAR Honda sem oddaljen le nekaj 10cm

 

 

Večji problem uporabe predleče je le nezadovoljiva uporaba vgrajene bliskavice. Leča nam jo skoraj v celoti zakrije. Imamo pa možnost na C-5060 uporabiti dodatno bliskavico.

 

 

Tudi s kompaktom lahko prideš v samo središče dogajanja. C-5060, dodatno držalo in predleča dajo fotografiranim občutek resne foto kamere.

 

 

Ker je Olympus prisoten v formuli 1 (nič več in nič manj kot partner Ferrarija) je bil ravno teren formule 1 (vsaj zame) najbolj priročen teren za preizkus.

 

 

Pogled preko LCD zaslona kamere na delo, ki ga preko TV zaslonov nikoli ne vidite.

 

 

Hostesa se niti ne zaveda, da je v kadru tudi ona.

 

 

Tudi s tako širokim kotom se da biti zelo kreativen.

 

 

Super širokokotniki imajo prednost v tem, da izredno dramatično poudarijo globino, a je hkrati njihova slabost, da dostikrat podrejo vse premočrtne linije.

 

 

Še posebno dragocen je tak objektiv kreativnim fotografom, ki znajo izraziti vse možnosti prvega in drugega plana, saj ima kot zajemanja slike 95 stopinj po diagonali.

 

 

Medtem ko svet dirk formule 1 na foto področju slovi po svojem tele področju, pa sem ob priložnosti preizkusa kamere Olympus C-5060 WZ poskusil postaviti stvari na glavo: lotiti se teme s širokokotnim objektivom.

 

 

Kamera nam s konverterjem nudi zelo širok kot in veliko uporabnost.

 

 

Širokoktni objektiv nam nudi povsem drugačen pogled na motiv.

 

 

Glavni možje ekipe Toyota.

 

 

Motiv deluje, kot da sem več metrov oddaljen od avtomobila! Široki kot nam ponuja povsem drugačno perspektivo.

 

 

Seveda pa je treba paziti kdaj uporabiti tako močan širokokotni objektiv za portret.

 

 

Če bi hotel ta motiv posneti z DSLR kamero, bi se moral vleči na travo.

 

 

C-5060 WZ mi je odlično služil kot druga kamera.

 

 

Kreativen posnetek, vendar neuporaben za objavo v časopisih. Glava Schumacherja je povsem izven proporca.

 

 

Brez komentarja!

 

 

Veliko se da narediti s to kombinacijo kamere in predleče. Res pa je, da slika ni takšne kakovosti kot bi bila recimo z Olympus E-1. Vendar, če pogledamo iz strani cena, kakovost, mi tudi C-5060 WZ zna še nekaj časa služiti. V digitalu smo le omejeni s širokim kotom. Nimamo vsi možnost uporabljati "full frame" kamere.

 

 

Masakazu Miyata. Jukio s čim pa ti strašiš?
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com