Naročite se na enovice

http://www.foto-klik.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

Sigma 18-125 f3.8 – 5.6 DC HSM OS / Test

Avtor:Matjaž Intihar
16.09.2008 17:19
Stran:

Pri tem objektivu gre za nadgradnjo zelo uporabnega Sigminega objektiva 18-125 f3.5-5.6 DC, kateri je bil (v primerjavi z novim) nekoliko manjši ter lažji, predvsem pa mu je manjkal vgrajen stabilizator ter HSM (micro USM po Canonovo) sistem ostrenja.
Sigma prav tako ponuja večji in težji objektiv z nekoliko daljšim razponom goriščnic ter vgrajenim stabilizatorjem (18-200 f3.5 – 6.3 DC OS), kateremu pa v primerjavi z manjšim bratom manjka predvsem HSM ostrenje, prav tako pa je njegova cena primerno večja.
Objektiv je namenjen predvsem popotnikom ter družinskim fotografom, ki si želijo univerzalni objektiv s stabilizacijo, ki nam omogoča nestresene posnetke tudi pri daljših časih osvetlitve, ter ugodnim razmerjem cena-uporabnost.

 

Svetlost objektiva je na širokem koncu (18mm) deklarirana kot 3.8, vendar ga Canon-ovi fotoaparati prepoznajo kot 4.0, ne glede na to pa je po tehničnih podatkih vseeno najtemnejši od obeh zgoraj omenjenih (ostala dva sta namreč 3.5), ampak razlike v svetlosti pri laboratorijskih pogojih praktično ne opazimo. Kot zajema je na obeh skrajnih koncih praktično enak kot pri starejšem bratcu, pri 18mm pa tudi staremu Canon-ovemu kit objektivu (18-55 brez stabilizacije).
Objektiv je trdno grajen, med uporabo (zoomiranjem) pa se raztegne za približno pol svoje dolžine. Vrtenje zoom obroča je ravno prav trdo ter po celotnem razponu enakomerno, sčasoma pa bo najbrž postalo nekoliko mehkejše. Čeprav ima objektiv HSM ostrenje, ne podpira ročne korekcije ostrine pri avtomatskem ostrenju – šele ko avtomatski način ostrenja izklopimo lahko ročno ostrimo. Sistem ostrenja je postavljen v notranjost objektiva, tako da se prednja leča med ostrenjem ne vrti, prav tako pa se mu med ostrenjem ne spreminja dolžina.
Na objektivu se nahajata 2 stikali, eno za preklop med avtomatskim in ročnim načinom ostrenja, drugo za vklop in izklop optične stabilizacije, ter zatič, s katerim lahko preprečimo samodejno raztegovanje objektiva med transportom.

 

Optični stabilizator je v tem objektivu narejen nekoliko drugače kot pri ostalih, saj je elektronika za premik leč aktivna ves čas (tudi pri ugasnjenem stabilizatorju), njena naloga pa je centriranje leč v objektivu (ter dodatna stabilizacija slike, kadar je stabilizacija vklopljena). Elektronika se ugasne šele eno minuto po končani zadnji aktivnosti na fotoaparatu (razen pri izklopu fotoaparata, kjer se ugasne takoj), kar negativno vplival na vzdržljivost baterije, saj je poraba večja kot pri podobnih objektivih. Stabilizator je izredno tih, tako da z njegovo uporabo ne motimo okolice.
Kvaliteta slike je pri dobrih svetlobnih pogojih povsem primerljiva z njegovim starejšim bratcem, občutna razlika pa nastane pri pomanjkanju svetlobe, kjer se izkaže v objektiv vgrajena stabilizacija slike, saj dobimo nestresene posnetke tudi pri zelo dolgih časih (1/20s). Barvno napako (kromatsko aberacijo) opazimo samo pri polni velikosti fotografije v njenih skrajnih vogalih, vendar pa je daleč od tega, da bi bila moteča. Zaradi velikega razpona goriščnic je na laboratorijskih fotografijah opazno tudi popačenje ravnih linij (t.i. sodček), vendar teh napak pri vsakdanji popotniški ali reportažni fotografiji ne opazimo.
Zaradi manjšega razpona goriščnic v primerjavi z objektivom 18-200 je tudi slika v primerjavi z njim boljša – 18-125 ima manjša popačenja ter barvne napake, prav tako pa je tudi občutno svetlejši pri ozkem kotu (zaslonka 5.6 proti 6.3) ter nekoliko ostrejši.


Objektiv brez OS je opazno manjši.


Oba objektiva imata kovinski bajonet (nastavek za objektiv).

 

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com