Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

SanDisk Extreme IV proti konkurenci / Test spominskih kartic

Avtor:Matjaž Intihar
30.10.2006 19:24
Stran:

 

Zaključek

Ko fotografiramo več posnetkov v nekaj sekundnih presledkih s kompaktno ali DSLR kamero, ponavadi sploh ne opazimo, da nam kartice omogočajo drugačne hitrosti glede zapisa podatkov. Šele ko želimo s kompaktno kamero posneti daljši kader video zapisa, pa se nam že lahko zatakne. Zapis se kljub pritisnjenemu prožilcu ustavi. Pri DSLR kamerah pa se nam problem prepočasnega zapisa pokaže ob zaporednem fotografiranju. Ko se notranji pomnilnik zapolni, nam hitrejša kartica omogoča njegovo hitrejše praznjenje in prej lahko naredimo nove posnetke. Kako hitre kartice pa potrebujemo za normalno delo, pa se vidi na zgornji tabeli.

Obenem sem tudi opazil, da zapis na MemoryStick PRO Duo kartico preko CF konverterja ni primeren za zaporedno fotografiranje. Hitrost se močno upočasni.


 

Preizkušene pomnilne kartice.

Apacer je pokazal, da zna narediti hitro kartico. Toda nenavaden je podatek na njeni kartici, da zmore 150X-no hitrost. V praksi pa se pokaže, da je skoraj povsem enaka v hitrosti branja in pisanja kot SanDisk Ultra II in Lexar 80X.

Ker je Apacer cenovno ugodnejša in ker s kamero EOS 400D in EOS 1D MkII N, deluje skoraj primerljivo hitro kot SanDisk Extreme IV, lahko rečem, da bo za marsikaterega fotografa potrebnega hitrosti povsem dobra izbira. Hitrost, ki nam jo nudi ta kartica je za današnje potrebe velike večine fotografov vse kar potrebujejo.


 

SanDisk ima skoraj v vseh razredih najhitrejše in najzmogljivejše kartice. Že v primerjavi z njihovo Ultra II 512MB 60X in Apacer 150X opazimo, da so številke zelo relativne. Pisanje na kartico preko FireWire vmesnika je enako dolgo. Torej je tudi Ultra II spominska kartica še vedno primerna tudi za zahtevne uporabnike po hitrosti zapisa.


 

Kodak 512 se kljub starosti tehnologije (10X na hitrost) solidno obnese pri mojem praktičnem delu s kamero. Težave pa nastopijo pri zaporednem fotografiranju. Kar nekaj posnetkov v določenem časovnem obdobju ne moremo več zajeti. Kartica le ni sposobna hitrega zapisovanja velikih količin podatkov iz notranjega spomina. Ob uporabi hitrih bralnikov pa je sedaj nekaj minutno čakanje nasproti nekaj deset sekundnim le prevelika razlika. Toda kartica mi bo še naprej služila. 512MB spomina niti ni malo po količini, oziroma kartica mi lahko več kot dobro še naprej služi za rezervo. Seveda pa, ko bom potreboval hitrost te kartice v kameri ne bo.


 

PQI HighSpeed 40x je kljub zanimivemu in obetajočemu imenu na kartici pokazala, da je zapis HighSpeed le pogojen s samo 40X-no vrednostjo zapisa. Res pa je, da je kartica cenejša od bolj priznanih imen z višjimi hitrostmi.

Je pa kartica po hitrosti zapisa povsem primerljiva, oziroma še celo nekoliko hitrejša od SanDisk navadne 40X-ne kartice in za skoraj polovico hitrejša od Kodak 10X-ne.

Ta kartica bo še vedno zadovoljila veliko večino uporabnikov, pa če tudi si želijo več posnetkov v seriji, kot daljši zapis videa. Le ne pričakujte od nje preveč, oziroma ne izkoriščajte jo takrat, kadar potrebujete serijske posnetke in nikoli ne veste kateri trenutek boste morali še posneti. Zato naj bo za zahtevne po hitrosti tudi ta kamera bolj v rezervi.


 

SanDisk klasična kartica, je bila povsem primerljiva s PQI HighSpeed. Tudi za njo velja, da ni primerna samo takrat kadar potrebujemo zajeti posnetek v vsakem trenutku ob zaporednem snemanju.


 

Lexar 80X WA se je še vedno izkazala kot zelo hitra. Pri zapisu preko FireWire čitalca je bila hitrejša tako od Ultra II kot Apacer 150x. Vsekakor jo bom še vedno s pridom izkoriščal, predvsem pa sedaj vem, da jo lahko pri EOS 400D brez težav uporabljam tudi pri serijskem fotografiranju. Za hitrejše kamere kot D2x, 1Ds MkII in 1D MkII n pa vem, da obstajajo kartice ki me bodo pri zaporednem snemanju le redko pustile na cedilu in mi hitro izpraznile pomnilnik, ko bom to tudi potreboval.


 

SanDisk Extreme IV. Trenutno je ta kartica poglavje zase. Hitra je v vseh pogledih. SanDisk Extreme IV mora danes biti obvezen pomnilnik vsem fotoreporterjem, ki zaradi nedelovanja kamere, ker pomnilnik ni izpraznjen ne smejo zamuditi trenutka. O sami hitrosti in tehnološki prednosti niti ne gre izgubljati besed. Po drugi strani pa je tudi res, da te kartice drugi uporabniki niti ne potrebujejo. Zato ni treba brezglavo v njen nakup, zato ker je dokazano najhitrejša. Te hitrosti velika večina fotografov še dolgo ne bo potrebovala. Sploh pa ne za to ceno.

Toda kartica je na trgu in dobro je vedeti, da imajo sedaj fotoreporterji na razpolago hitrost, ki jo za tisti najpomembnejši delček sekunde tudi potrebujejo. Kajti ko enkrat ostanete brez posnetka zato, ker se vam še ni izpraznil pomnilnik, nobena cena ni previsoka, ali hitrost prehitra.

Predvsem pa je kartica namenjena za vse srednje formatne kamere, ki s svojimi 20M točkovnimi in več tipali proizvedejo nekaj 10MB datoteke.

 


 

Seveda pa se vse vrti okoli denarja. Hitrejše kartice so dražje od počasnejših. In če ne rabite foto digitalne kamere za snemanje nekajminutnih filmov in snemanja v nekaj 10 zaporednih posnetkov potem raje več zapravite za zmogljivejšo kartico po količini spomina. Vendar so se razlika v ceni med počasnimi in hitrimi karticami močno zmanjšale. In ker nam proizvajalci ponujajo vse zmogljivejše kamere, ki potrebujejo tudi vse hitrejše prenose ni odveč razmisliti tudi za nakup hitrejših kartic. Zavedati se je treba sledeče. Digitalna SLR kamera ni kot klasična analogna, katero smo uporabljali 10 in več let. Digitalno kamero bo treba vsaj po petih letih že zamenjati. Toliko se spremeni v tehnologiji, da smo v zamenjavo že primorani. Zaenkrat mi najsodobnejše kamere še delujejo z najstarejšimi karticami. Kako bo v naslednjem letu pa se ne ve.

Ni potrebe, da sedaj pod nujno kupujete hitre kartice. Te so namenjene v prvi vrsti najzahtevnejšim uporabnikom fotokamer. Dobro pa je, da smo seznanjeni, kaj nam v praksi zapisane hitrosti in različne CF (Compact Flash) kartice prinesejo. Sam osebno bom še kar nekaj časa uporabljal tudi ostale počasnejše spominske kartice. Zaenkrat me zadovoljujejo v normalnem načinu delovanja. Za zaporedno fotografiranje pa z njimi raje ne bom poizkušal več. Izbral si bom hitrejše.

Kaj pa bodo prinesle nove SLR kamere pa se še ne ve. Z veliko verjetnostjo pa mi bodo starejše kartice še vedno služile. Bistveno je predvsem to, da so dovolj zmogljive po količini spomina. Vse več uporabnikov DSLR kamer spoznava »prednosti« RAW zapisa. Oziroma že sama podjetja Apple in Adobe nas v to prepričujeta. V tem načinu zapisa pa je hitro tudi 2GB premalo.

 

In še pripis. Preizkušene kartice so razreda CF (Compact Flash). Še vedno jih največ proizvajalcev uporablja za standard in uporabo. Med DSLR kamerami pa vsi kot prvo kartico. Predvsem med manjšimi kompakti pa je vse več manjših spominskih kartic razreda (SD/MMC, xD, Memory Stick), za katere pa zgornji rezultati ne veljajo, kljub možnim istim proizvajalcem in imenom ter napisom na karticah.

 

Matjaž Intihar

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com