Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Robert Hutinski - Tedenski komentar 1

15.09.2011 11:47

 

Uvod

Fotografija se zgodi najprej v glavi. Procesi razmišljanj, refleksije občutenj so tisto kar sproži prst na sprožilcu. Trenutek zamrznitve, ujeta podoba. Fotografiramo zaradi fotografije same? Za koga? Zase, za zanamce? Mogoče pa gre za početje, ki živi samo zase? Vprašanja, ki se ti začnejo porajati, ko se začneš spraševati zakaj in čemu sploh fotografija.
Ali je fotografija le dokument ujetih trenutkov v času ali pa je še nekaj več? Ali je nastavljena fotografija še fotografija v tistem primarnem pomenu besede ali pa je to umetnost?
Zame je fotografija vse to in še več, je odraz življenja in fotoaparat je le naprava in sredstvo, ki mi omogoča prikazovanje procesov razmišljanj, ki se mi tvorijo, tako čustveno, kot tudi miselno. S fotoaparatom lahko osmislim prikažem svoj pogled na svet. Ali je ta prikaz relevanten bo pokazal čas. Dejstvo pa je, ko je podoba enkrat ujeta, je njen ubeg nemogoč


 

Avtor: UJ
Naslov: Globoke misli

 

Ko uzremo pričujočo fotografijo, nas, še predem preidemo k njeni zgodbi, strese njen »mood«. Mir, ki se občuti iz nje in, ki ga obdelava s poudarjenimi prežganinami še podkrepi je tako odlično prikazan, kot da bi se zapeljali v film in ne v fotografijo. In prav v tem je čarobnost fotografije, ki nam lahko s svojo statiko pričara tisto, za kar bi v filmu porabili cel kader. In potem je tu še zgodba, ki nam je vsem, ne glede na našo starost in zrelost, blizu. Zgodba, ki jo doživljamo vsakodnevno.

 

Avtor: UJ
Naslov: So sanje ali privid

Če je avtor pri prejšnji fotografiji uporabil tehniko diptiha in združil dve fotografiji v zgodbo, je pri tej uporabil klasičen fotografski pristop samostojne fotografije v kateri pa je ponovno zaznati filmski pristop. Statičnost in gibanje. Tehnika dolge osvetlitve, ki s pravilno uporabo nastavitev na fotoaparatu omogoči čisto drugačen pogled na zamrznitev trenutka. Ogromna belina se nam tokrat pokaže kot filmsko platno na katerem se nam niza zgodba, katere čar in odličnost je, da si jo je moč interpretirati na več načinov. Umetnost par excellence.

Še nekaj mojih razmišljanj o avtorju fotografij, ki so trenutno na Galeriji e-Fotografija: Avtor UJ nam niza vsakdanje podobe, katere opremi z njemu svojstveno obdelavo, ki v veliki meri temelji na prežganinah. S tem nam pričara drugačen pogled, kot smo ga vajeni v klasični fotografiji. Iz vsakdanjih motivov zna izluščiti zgodbo in nam jo zapakirano, s svojim podpisom, predstaviti. Vsekakor je izrazni avtor, ki v Galeriji e-Fotografija pokaže tisto več.


 

Avtor: Katatonija
Naslov: Summer ocean

 

avtor: Katatonia
Naslov: R.G.B.

Fotografiji nam na prvi pogled prikažeta arhitekturne detajle, ki nas s svojo vsakodnevno in vsakdanjo govorico, že skoraj zbanalizirano nagovarjajo, če jih seveda, sploh še opazimo. Avtor fotografij jih je; in ne le, da jih je opazil, temveč jim je vdahnil popolnoma unikaten pogled, ki nas, zdaj gledalce fotografij, preusmeri v popolnoma drugačno in s tem novo dimenzijo.

Strukturalizem in konstruktivizem sta v upodabljajočih umetnostih med nami že skoraj stoletje v sodobni fotografiji pa je ta govorica še precej neodkrita in predvsem nekako potisnjena na stran. Trendi v fotografiji so še vedno v prikazovanju všečnih in že na meji neokusno osladnih podob in nagovarjanja čedalje manj razvajenega gledalca.

Zgornji fotografiji nam ponudita pogled na amorfne ploskve, ki jih avtor dekorativno opremi z živimi barvami, jih oplemeniti z rastri in sožitjem različnih materialov in s tem naredi nekakšno kompenzacijo med živim in neživim. Iskanje novih oblik se kaže v želji dodati podobi komponente, ki učinkujejo na zaključeno sintezo in strukturo same fotografije, ki tako na ta način izstopi iz svoje vsakdanje mimobežne podobe. Končni izdelek tako ni več le naturalistična struktura linij, barv in medsebojno povezanih členov ampak nam ponudi popolnoma drugačno dimenzijo pogleda na celoto. Zgodbe vsakdana zaživijo v različnih tolmačenjih simbolike, katerih osnovno sporočilo je le podlaga za popolno diametralnost avtorjeve govorice.


 

Avtor: Calko
Naslov: Brisalci z dodano vrednostjo

Zadnje steklo avtomobila, megleno jutro stanovanjskega naselja. Preprosta in vsakdanja motivika iz katere pa lahko vešč in skrben opazovalec izlušči odličen motiv, z dobrim kadriranjem in hitro možgansko odzivnostjo pa nam pričara vrhunsko podobo in Calko nam je predočil prav to. Ulična fotografija, ki lahko nesramežljivo stopi ob bok fotografski agenciji Magnum.
Fotografija ob kateri imamo res lahko samo odprta usta od navdušenja.

 

Avtor: Mate
Naslov: Singin' in the rain

Če je Calkova fotografija odraz trenutka in takojšnje reakcije fotografa je Matejeva fotografija skrbno v naprej domišljena. Avtor je opazovanjem okolice naredil odličen premišljen in nastavljen posnetek v katerem je formo plakata nadgradil s konceptom. Z naslovom in noto humorja pa jo je dvignil do stopnje vrhunskosti. Brez tega dvojega bi namreč to bila le fotografija za v družinski album.


 

Avtor: Fiki
Naslov: Usoden trenutek

Avtor nam s pričujočo fotografijo ponudi pogled na par, ki se nahaja za omizjem restavracije. Na prvi pogled je fotografija čisto običajen posnetek vsakdanjega dogajanja, če pa jo pogledamo temeljiteje pa zaznamo močno zgodbo v katero nas avtor popelje in, ki nam jo simbolično prikazuje na pol odstrta zavesa. Fotografija nam tako ob temeljitejšem premisleku ponudi tako emotivni kot tudi razumski premislek in to je tista ločnica med vrhunsko fotografijo in naključno zajeto podobo.

 

Avtor: Fiki
Naslov: Magique

Magique je fotografija, ki bi jo marsikateri neizkušen fotograf takoj izbrisal, kot neuspel posnetek; zamegljen obraz portretiranca, ostrina pa na plakatu. Šolski pristop nam namreč zapoveduje ravno obratno ali vsaj, da je celotna zajeta fotografija ostra. Zrel avtor bo ubral drugačen pristop in vse skupaj nadgradil s svojim podpisom. In pričujoča fotografija je prav to. Pokaže nam zrel avtorski pristop samosvoje govorice. Konceptualizem par excellence in avtor, ki se lahko suvereno kosa z veliki imeni v sodobnem prostoru fotografije.


 

Avtor: Strogozaupno
Naslov: Karies

Pred nami je matematično racionalno narejena fotografija. Inteligentno izpeljana ideja z obračanjem fotografije nam skupaj z naslovom doprinaša nov pogled tako na prikazane predmete, kot na samo definicijo prostora. V tej fotografiji je avtor smelo (vede ali nevede) udejanjil filozofijo, da je svet, ki ga vidimo le svet naših predstav in iluzij, ki sem nam, odvisno od točke gledišča (in razumevanja), prikazuje v celoti samosvoje. Vrhunsko narejeno.

 

Avtor: Strogozaupno
Naslov: Spring tales 

Če smo pri prejšnji fotografiji ugotavljali, da nam avtor skozi svoje oči predstavlja matematičen svet, nam na Spring tales ponudi eklekticizem matematike in poetike. Živo, ki nam ga avtor komaj kdaj in nekako le stežka prikaže in približa v svojem opusu, pa nam ga tukaj ponudi precej več kot le samo kal. Še več, ponudi nam celoten razpon življenja. Tako začetek kot tudi njegov konec. Haiku v fotografiji ali še bolje pravi fotografski zen koan. Fotografija, ki jo je potrebno »brati« večkrat.


 

Avtor: Juze
Naslov: Robot

 

Avtor: Juze
Naslov: Odsev

Na pričujočih fotografijah nam avtor predstavlja portret glasbenikov in hkrati dokumentarni utrip s koncertov, kjer nam odlično predstavi tako oba glasbenika, kot tudi samo vzdušje dogodka. Hkrati pa nam s svojevrstnim pristopom popolnoma spremeni orientir samega dogodka. Inštrument postane tako ogledalo duše izvajalca, kar je odlično prikazano pri fotografiji Odsev in nekakšen Titan, s katerim se je potrebno spopasti, pri fotografiji Robot. Sama tehnika črno bele in grafičnost prikaza, nam sugestivno sporoča videnje dvojnosti oseb, kar nekako ponazarja boj med dobrim in zlim slehernika. Kot pravi Dušan Rutar: "Vselej bodo nastajale podobe, ki jih ne bo mogoče zlahka pojasniti". To preprosto pomeni, da bodo podobe vselej znova terjale od gledalcev nekaj, kar sega onkraj njih in njihovih trenutnih zmožnosti za opazovanje, zaznavanje in razlaganje podob, ker te so največkrat zgolj dolgočasni klišeji. Prav zaradi tega so (dandanašnje fotografije (op.avt.)), všečne, urejene, disciplinirane in prijazne. Naš sklep pa je jasen: umetnost ni nikoli polite, kar pomeni, da ni vljudna, uglajena, olikana in dostojna. Umetnik iznajde novo realnost natanko v odnosu do resnice, lahko pa vzame v roke staro realnost, jo predela in brez prizanašanja, neprizanesljivo vrne ljudem.« Vrhunski stvaritvi.


 

Avtor: Fotkar
Naslov: BREZvezE

 

Avtor: Fotkar
Naslov: Brezaveze

Pomen podob leži na površini. Zajamemo ga lahko z enim pogledom; toda v tem primeru ostane le površinski. Če hočemo pomen poglobiti, se pravi, če hočemo rekunstruirati abstrahirane dimenzije, moramo pogledu dovoliti, da tipajoče blodi po površini. Pri tem se pogled drži kompleksne poti, ki jo po eni strani oblikuje struktura podobe, po drugi strani pa intenca opazovalca. Pomen podobe, kot se razkrije skozi nekakšno skeniranje, kot to poimenuje Flusser, potemtakem predstavlja sintezo dveh stvari: tiste, ki se manifestira v podobi in intence opazovalca. Podobe torej niso enoznačni kompleksi simbolov, temveč mnogoznačni in kot take nudijo prostor za interpretacije. Flusser pravi tudi, da je pomen podob magičen in ta magičen značaj podob je treba upoštevati pri njihovem dešifriranju. Zato je napačno, če hočemo v podobah videti t.i. zamrznjene dogodke. Nasprotno, podobe nadomeščajo dogodke s stanji stvari in jih prevajajo v prizore. Zato so podobe posredovalci med svetom in človekom. In predstavljeni fotografiji lepo dokazujeta prav to. Prikaz svojega sveta podob je avtor že v samem zajemu odlično izkoristil tehniko aparata in nam tako s svojevrstnim pristopom prikazal vso magičnost podob.


 

Avtor: rnr72
Naslov: Vsakemu svoje

Črno belih stanj stvari na svetu ne more biti. Črna je popolna odsotnost vseh valovanj, ki jih vsebuje svetloba, bela pa popolna prisotnost teh valovanj. Ker so črno bela stanja stvari le teoretska, jih v svetu dejansko ne more biti ampak črno bele fotografije obstajajo. Črne in bele ni, kajti, če bi svet videli črno belo, bi ga lahko logično analizirali, torej so črno bele fotografije le podobe teorij. Črno bele fotografije so magija teoretskega mišljenja, ki ga povezujejo v ploskve. Mnogi fotografi imajo črno bele fotografije raje kakor barvne, saj se v njih pravi pomen fotografije, tj. Svet pojmov, razkriva jasneje. Pa se res? Zgornja fotografija je izbrana prav zaradi tega, ker je avtor združil v diptihu, tako barvno, kot črno belo fotografijo. Barvna stran je posneta povsem dokumentarno, torej brez fotografovega iskanja "drugačnega pogleda", nenavadnih kotov in perspektiv. Pogled nas prvinsko dokumentarno povede skozi vrata na drugo stran diptiha, kjer pristanemo v črno beli dimenziji in, kjer se nam kljub vsemu belina, simbolno v obliki krščanskega križa, prikaže kot nekakšna odrešitev. Premišljeno in odlično narejeno.

 

Avtor: rnr72
Naslov: Čakalnica

Dvodimenzionalnost prostora, ki nam jo ponujajo črno bele fotografije, nam avtor prikaže z izvirnim pogledom na stanja stvari v samem prostoru in času in, ki ga poleg samega okvirja fotografije, zamejujejo ostanki inštalacij, ki tvorijo ploskve v ploskvah fotografije, ter navidezno lestev, ki ponuja izhod s klopi, kjer je pred vrati postave obsedel Kafkov Josef K. in preko nje tako vstopil v četrto dimenzijo svojega stanja. Vrhunska fotografija.


 

Avtor: passe
Naslov: Montaža 5

 

Avtor: passe
Naslov: Brez naslova

Kaj se godi in kaj se vse lahko zgodi v tem razsrediščenem univerzumu, v katerem vse reagira na vse, postavi vprašanje Deleuze. In odgovarja, da drugačnega dejavnika, dejavnika drugačne narave, ne smemo vpeljati. Pravi še, da se potemtakem lahko zgodi naslednje: na različnih točkah plana (ali podobe, op.avt.), vznikne interval, razmik med akcijo in reakcijo. In kaj nam sporoča avtor zgornjih podob? Je to še fotografija? Je to sploh ključno vprašanje ali je ključno vprašanje kaj nam je želel avtor s to montažo podob povedati? V fotografiji podobe delujejo in reagirajo z vsemi svojimi »posnetimi« detalji, pa gre tu za podobe, ki prejemajo akcije le na eni plati oziroma določenih delih slike, reakcije pa izvršujejo preko drugih del oziroma v povezavi z drugimi deli? Je to pomembno in relevantno za gledalca? Ima delo zaradi tega manjšo vrednost? Odgovor naj si poišče vsak sam pri sebi.


 

Avtor: Severin
Naslov: Superego versus ego

Sama fotografija je zgrajena tridimenzionalno. Imamo enotno središčno točko, ki s svojo poševno linijo določa zaprt prostor. V tem prostoru, ki je natančno določen in omejen z notranjim robom fotografije, hkrati pa prehaja v zunanji okvir, sta tako oseba, kot njen dvojnik senca, zelo natančno določeni in predstavljeni v odnosu do globine in oddaljenosti. Opustelost zunanjega okvirja je kot prazno polje brez samega bistva, je nekakšna praznina, ki določa ali pa osebo šele bo določila. Skrivnost pa ostaja na sami ravni intervala, ki zarisuje pomen v senci in, ki samo gibanje zaustavi in zamrzne in ga prav s tem sprevrne in pospeši. Kdo je zmagovalec in kdo poraženec? Sam menim, da se odgovor skriva v črnini zunanjega okvirja. Zame ena najboljših fotografij našega prostora, ki si zasluži mesto v antologiji slovenske fotografije.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com