Kakovost fotografije 

 

 

Osnovne fotografije so posnete s Pentax K10D, objektivom 16-45mm pri različnih goriščnicah (los 40mm), f/8, ISO100.

 

 Pentax K10D, 40mm, 1/30sek. pri ISO100, f/8. Spodaj povsod 1:1 izrezi.

 

Pentax K10D, ISO 100. 

 

 Pentax K10D, ISO 100.

 

 Pentax K10D, ISO 100.

 

Pentax K10D, ISO 400. 

 

Pentax K10D, ISO 400. 

 

 Pentax K10D, ISO 400.

 

 Pentax K10D, ISO 1600.

 

Pentax K10D, ISO 1600. 

 

Pentax K10D, ISO 1600. 

 

 Pentax K10D, od 100 do ISO 1600. Šum postaja izrazitejši šele pri 800ISO.

 

Pentax K10D, 16mm, 1/500sek. pri ISO100, f/8. Spodaj povsod 1:1 izrezi. 

 

 Pentax K10D, 16mm, f/8.

 

Pentax K10D, 16mm, f/8. 

 

 Pentax K10D, 16mm, f/8.

 

 Pentax K10D, 16mm, f/8.

 

 Pentax K10D, 28mm, f/8.

 

Pentax K10D, 28mm, f/8. 

 

Pentax K10D, 28mm, f/8. 

 

Pentax K10D, 45mm, f/8. 

 

Pentax K10D, 45mm, f/8. 

 

 Pentax K10D, 45mm, f/8.

 

Pentax K10D, objektiv (12-24mm) 12mm, 1/350sek. pri ISO100, f/8. Spodaj povsod 1:1 izrezi. 

 

 Pentax K10D, objektiv (16-45mm) 16mm, 1/350sek. pri ISO100, f/8. Spodaj povsod 1:1 izrezi.

 

Canon EOS 400D, (objektiv 18-55mm) 18mm, 1/400sek. pri ISO100, f/8. Spodaj povsod 1:1 izrezi. Opazen je hladnejši ton zapisa naproti K10D. 

 

 

Primerjava, Pentax K10D, 16-45mm (levo), Canon EOS 400D, 18-55mm (desno)

 

16 in 18mm, brez obdelave v računalniškem programu. Pri obeh kamerah vse tonske in ostale elektronske možne korekture na vrednosti 0.

 

 Po obdelavi v PhotoShop. Datoteki iz EOS 400D se je dalo dodati več elektronske ostrine.

 

 Opazna je predvsem razlika v kotu zajema, 16mm Pentax in 18mm Canon, ter tonski zapis, kjer nam K10D poda toplejše tonske vrednosti.

 

16 in 18mm, brez obdelave v računalniškem programu. Pri obeh kamerah vse tonske in ostale elektronske možne korekture na vrednosti 0. opazna je večja kromatska aberacija pri objektivu EF 18-55mm. 

 

Po obdelavi z PhotoShop. Pri motivu z močno direktno osvetlitvijo je pri Pentax K10D ostalo zapisanih več drobnih detajlov. Še vedno pa se je iz datoteke iz EOS 400D dalo pridobiti več ostrine.

 

 16 in 18mm, brez obdelave v računalniškem programu. Pri obeh kamerah vse tonske in ostale elektronske možne korekture na vrednosti 0.

 

Pri Pentax (levo) in Canon (desno) nastavljeno na 45mm, brez obdelave v računalniškem programu. Pri obeh kamerah vse tonske in ostale elektronske možne korekture na vrednosti 0. 

 

Po obdelavi.

 

 

Vedno zapišem, da je o kakovosti fotografije najtežje razpravljati. Tudi tu lahko podam samo svoje osebno mnenje. Hobi fotograf si želi kakovostno fotografijo. S Pentax K10D jo bo tudi dobil, če le ni tisti "pipetkarski" fotograf, ki si želi ogledati skoraj vsak piksel posebej. Brez težav sem si uspel na papir izpisati odlične fotografije v velikosti 30x45cm, ne da bi opazil večje napake v zapisu.

Prav tako je dobro rešen šum pri visoki občutljivosti 1600ISO. Opazimo ga pa šele pri 800ISO. Tako da sem brez strahu pred slabšim zapisom večkrat deloval tudi pri 400ISO.

 

Pri močni povečavi vsaj 100% pa lahko opazimo določene napake zapisa. A še enkrat poudarjam. Napake zapisa ima vsake kamera, le iskati jih moramo. Koliko pa se to pozna na končni fotografiji, predvsem izdelani na papirju pa je že druga zgodba. Če pogledam iz strani iskanja "napak", potem se mi zdi da pretvorba v JPEG zapis pusti posledice. Vedno sem deloval v najmanjši možni kompresiji (tri zvezdice), vendar ima datoteka kljub 10M točkam samo cca.2,5MB. Za primerjavo, pri enakem motivu sem s Canon EOS400D pridelal 3.31MB. Obenem pa sem postal pozoren še na eno zanimivost zapisa, katero sem opazil (a mnogo bolj izrazito) že pri Sony Alpha 100, ki uporablja enako tipalo. V kontrastnih detajlih, oziroma tam, kjer je algoritem kompresije naletel na "posebne" razlike v tonskih vrednostih, so se pojavili izrazite črte. Toda za take detajle moraš biti res pozoren in kot že zapisano podobnih napak se najde na vsaki kameri katerikoli proizvajalca.

 

Stiskanje podatkov s tem pa izguba določenih detajlov je kar velika. Opazimo jih v močni povečave slike (več kot 100%) in dodatni obdelavi slike, predvsem dodajanja elektronske ostrine. V povprečju je JPEG datoteka v najmanjši kompresiji pri 10M točk velika cca.2.5MB.

 

 

Že pri Sony Alpha 100 sem opazil predvsem močne zelene črte izrisane v posameznih pikslih. Vendar sem pri k10D to napako opazil v samo močni tonski korekturi.

 

 

Še enkrat močno izrisane črte in napake prevelike kompresije. Vendar jih tudi na večjih povečavah na papirju ne boste opazili.

 

Kot pa povedano na začetku, verjamem, da bodo hobi fotografi več kot zadovoljni s kakovostjo slike. Veliko je odvisno tudi od nadaljne obdelave slike z računalniškim programom. predvsem pa, če najdemo dober motiv in pravo svetlobo, je tehnični prikaz krepko manj pomemben.