Pentax nam že vse od leta 1952 nudi kakovostne SLR kamere. Prvo digitalno SLR kamero s za takrat neverjetnih 6M točk na CCD tipalu v polni velikosti 35mm formata, so nam na sejmu Photokina pokazali že leta 2000. Kamera pa še ni bila namenjena proizvodnji. Veliki stroški izdelave kamere in vprašljivo število možnih kupcev, sta bili glavni zavori za njeno proizvodnjo. Vendar so pri Pentax že takrat pokazali, da znajo in bodo naredili DSLR kamero.

Leta 2003 so na trg ponudili kamero *istD. Njena glavna prednost pred konkurenčnimi je bila predvsem v dejstvu, da je uporabnik na kameri lahko uporabljal vse Pentax objektive, vključno s starejšimi serije K in s pomočjo posebnih nastavkov objektive z navojem M42 ter objektive iz srednje formatnih Pentax kamer. Cena kamere *istD pa ni bila konkurenčna. Zato so jo tisti fotografi, ki so si kupovali prvo DSLR kamero in še niso imeli Pentax opreme večinoma spregledali.

Konec leta 2004 so se pri Pentax-u odločili prenoviti kamero. Kamera *istDs nam je ponudila prav to, kjer je bila šibka točka *istD. Konkurenčno ceno! Zanimivo pa, da smo že po pol leta na prodajne police dobili malo okrnjeno a cenovno še bolj ugodno kamero *istD L.

V začetku leta 2006 pa je Pentax izmenjal nekaj tehnologije s podjetjem Samsung. Samsung je prevzel model kamere *istD L in ga predstavil pod lastno blagovno znamko. Pentax pa je pripravil novo kamero. Večina tehnologije je ostala enake kot v *istD L, toda kameri so dodali nekaj, kar ji danes daje veliko dodatno vrednost. Ko je Konica Minolta na Photokini 2004 predstavila svoj AS (AntiShake) sistem za ublažitev tresljajev, se je počasi vse več fotografov zavedalo kako uporabna, predvsem pa cenena tehnologija je to. Po odkupu podjetja Sony foto oddelka Konica Minolta, je bilo očitno samo nekaterim dopuščeno uporabiti del patenta ali pa kar celotno tehnologijo stabilizacije slike preko tipala v kameri. In pri kamerah v nižjem cenovnem razredu je ta tehnologija še kako dobrodošla. Kupci teh kamer si ne kupujejo dragih objektivov z veliko svetlobno močjo in so zato v veliko primerih njihovi posnetki streseni. Pri Canon ali Nikon kameri si lahko pomagamo s tehnologijo stabilizacije preko objektiva. A teh ni veliko za hobi fotografa, predvsem pa je razlika v ceni glede na objektiv brez stabilizacije tolikšna, da bo hobi fotograf krepko razmislil, ali bi si objektiv s stabilizacijo sploh kupil. In premaknjenih posnetkov bo še kar nekaj v njegovem foto albumu.

Podobnost z modeli serije *ist je očitna.

In fotokamera Pentax K100D ima to prednost. Stabilizacijo slike (SR), ki je uporabna pri vseh objektivih in lastnost, ki je tudi zelo pomembna. Cena kamere s kit objektivom je samo 169.900SIT (709,36€), z še dodatnim objektivom 50-200mm pa 209.990SIT (876,27€). To je danes ceneje kot stanejo nove konkurenčne kamere s samo enim objektivom in brez lastnosti stabilizacije slike v ohišju.

Kit objektiv je narejen zelo kakovostno.

 

Uporabnost kamere

 

Najprej je treba povedati, da je kamera v mnogih lastnostih podobna kot vse *ist predhodnice. Pentax K100D je še vedno ohranila kompaktnost. Naproti *ist D L, ki se tudi še prodaja, je pridobila nekaj mm, 129,5x92,5x70mm, kar pomeni, da jo še lažje držimo v roki. Teža se je povečala na 560g brez štirih AA baterij katere uporablja (620g z baterijami). Črno ohišje je iz trdne plastike in dobro leži v roki. Na ohišju je malo nastavitvenih gumbov in zelo so pregledni. Večjemu številu gumbov so se izognili z gumbom Fn (Function). Ko ga vklopimo se nam na zaslonu pokažejo štiri nastavitve, 1. korekturo bele barve, 2. hitrost zajema, delovanje samosprožilca, daljinskega prožilca in avtomatski »bracketing«, 3. ISO (200-3200), 4. nastavitev delovanja bliskavice. Sami pa nimamo možnosti preko menija izbirati katere funkcije naj bodo omogočene preko gumba Fn. *istD s to omogoča.

Dobro držalo in prožilec na pravem mestu.

Notranje ohišje kamere.

Glavne lastnosti ostajajo podobne kot smo jih že poznamo pri *istD s in *istD L. Tudi K100D uporablja SD (SecureDigital) pomnilne kartice. Tipalo je enako, CCD s 6.1M efektivnimi točkami, zaklop z osvetlitvenimi časi B, 30sek. do 1/4000sek., 1/180 je sinhronizacijski čas, ISO od 200 do 3200, vgrajena bliskavica, trije načini merjenja svetlobe, vključno s SPOT merjenjem. Zaporedno fotografiranje je možno z 2,8 JPEG posnetka v sekundi in 5 v seriji pri polni ločljivosti do polnosti spomina, sRGB in AdobeRGB barvni prostor, tonske korekture, korekturo osvetlitve -+, »bracketing« in še veliko nastavitev, ki jih poznamo na DSLR kamerah. Zaradi množice lastnosti, ki jih ponuja K100D preko »SetUp« nastavitev pa lahko zatrdim, da nam kamera ponuja zelo veliko za svojo ceno, tudi če ne bi imela vgrajenega sistema stabilizacije slike SR (ShakeReduction). Seveda kamera nudi RAW zapis, s tem pa tisti, ki znajo RAW zapis v programu za obdelavo fotografij izkoristiti, lahko še dodatno pridobijo na kakovosti slike.

Kamera pa ima zelo visoko vrednost za vse uporabnike Pentax analognih SLR kamer. Tudi  Pentax K100D nam kot ostali Pentax *ist modeli, omogoča uporabo vseh starejših KA in K objektivov, vključno z nastavki za objektive z navojem M42 ter objektivov iz srednje formatnih Pentax kamer. Pri vseh starejših objektivih lahko uporabljamo avtomatiko zaslonke. Še večja zanimivost in široka uporabnost Pentax opreme je Pentax AF ada­pter, ki nam omogoča, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s sta­rimi Pentax objektivi, s ka­terimi smo ost­ri­li samo ročno.

Večina gumbov na zadnjem delu kamere je logično postavljenih. Za tiste, ki preko iskala gledate z levim očesom pa je moteče, da je gumb za premik zaslonke/časa/korekture preveč blizu iskala.

Prav zaradi ši­roke uporab­nosti kamere z nastavit­vami (opisane v nadaljevanju), katere konkurenca ponuja šele v višjem cenovnem razredu, možnosti uporabe starejših objektivov, katere lahko dobimo iz druge roke po zelo ugodnih cenah in nenazadnje zelo prijazna cena same kamere, zna Pentax K100D najti več uporabnikov kot prejšnje, na začetku prodaje precenjene *ist kamere.

Že tu lahko zapišem, da je Pentax K100D zelo primerna kamera za vse uporabnike Pentax 35mm SLR in srednjeformatnih kamer. Prav tako za vse tiste, ki šele vstopajo v DSLR razred in bi radi za najnižjo ceno dobili kamero z večino lastnosti, katere tudi zahtevnejši želijo pri samem fotografiranju. Predvsem pa, Pentax DSLR kamere so zame osebno med najenostavnejšimi kamerami, če ne kar najenostavnejša za rokovanje in uporabo.

Pentax še vztraja na AA baterijah.

 

Ohišje

 

Pentax K100D ima klasično obliko SLR kamer. Samo držalo je močno izbočeno in prsti dobro oprimejo del ohišja, ki je prekrito z gumo.

 

Na sprednji strani kamere je najbolj opazen kovinski nastavek/bajonet za objektiv serije KAF. Ob njemu sta gumba za sprostitev in možnost menjave objektiva ter gumb za menjavo med avtomatsko in ročno možnost ostritve. Na prednji strani držala je sprejemnik za IR daljinski prožilec.

Ko se s kamero šele spoznavate le uporabljajte "zeleno" avtomatiko ali "slikovne" nastavitve. Preizkusite in spoznajte tudi delovanje in uporabniško vrednost Tv in Av. Le na ta način boste lahko kontrolirali različne motive in jih zajeli na pravi način. Nad iskalom je drsnik za nastavitev dioptrije.

 

Na vrhu kamere je na levi nastavitveni okrogli gumb za izbiro načina osvetlitve. Proti desni je najprej vgrajena bliskavica, nad njo nastavek za dodatno bliskavico in nad iskalom drsni gumb za nastavitev dioptrije (-2,5 do +1,5). Desna stran nam ponuja velik LCD zaslon z vsemi potrebnimi informacijami o načinu zajema slike, gumb za (+-) korekturo s katerim tudi nastavimo možnost premika zaslonke v M načinu. Na zgornji strani držala pa je prožilec in okoli njega gumb za vklop/izklop kamere. Na gumbu imamo še možnost zaprtja zaslonke in s tem možnost ogleda globinske ostrine. Pri K100D ob zaprtju zaslonke naredimo tudi preizkusni posnetek. Le ta se nam samo pokaže na zaslonu, ne zapiše pa se na kartico. S tem nam kamera nudi posnetek v pregled z vsemi lastnostmi o zajemu, kot tudi pregled histograma. Prav te drobne možnosti, ki jih bomo v nadaljevanju pri kameri K100D še spoznali, dajo tej kameri dodatno vrednost.
 

Leva stran kamere nam za plastičnimi vratci ponuja tri vhode. Za daljinski prožilec, PC/VIDEO in priklop na električno napajanje.

 

Desna stran nudi vratca za katerimi se skriva reža za SD pomnilno kartico, ki je postala že standard v nižjih modelih DSLR kamer.

Kamera uporablja SD pomnilne kartice.

 

Zadnja stran kamere je zelo pregledna in ponuja samo potrebne lastnosti preko zadovoljivo velikih gumbov. Povsem na levi so od zgoraj navzdol gumbi za dvig bliskavice, MENU, brisanje datotek, informacije na zaslonu in hitri pregled že posnetih fotografij.

V sredini na vrhu kamere je iskalo, ki nam pokaže 96% motiva. Je na pravem mestu in dobro se vidi skozi njega (kljub uporabi stekel namesto prizme), kot informacije v njegovem spodnjem delu.

Pod iskalom je 2,5 palca velik TFT zaslon z 210.000 točkami ločljivosti. Odlično so vidni vsi detajli na sliki in če želimo imamo poleg slike še polno informacij o nastavitvah pri fotografiranju. V elementu pogleda na sliko in informacije je K100D med najboljšimi v tem najnižjem DSLR razredu.

Desno od iskala je gumb za nastavitev časa, zaslonke, korektur osvetlitve, in v funkciji pregleda fotografij njihovo povečavo (do 12X) na zaslonu. Desno pa je gumb za zaklenitev ekspozicije in zaklenitev fotografije pred brisanjem iz pomnilne kartice.

Ob zaslonu je štiri funkcijski gumb za premikanje med funkcijami menija. V sredini je gumb OK za potrditev izbrane funkcije. Gumb OK pa je tudi možno programirati in nam lahko služi za eno izmed štirih funkcij (pogled na ISO v iskalu na LCD zaslonu, premik na centralno točko AF, AF in izklop AF z možnostjo ročnega ostrenja). Niže je Fn gumb s štirimi funkcijami, hitrost zajema, ISO, bliskavica in korektura bele barve. Spodaj je dioda, ki nam kaže prenos podatkov na pomnilno kartico, desno pa gumb za vklop/izklop stabilizacije slike (SR).

 

Spodnji del kamere so izkoristili za klasični možnosti. Navoj za stojalo in vratca za katerimi so štiri AA baterije.

2,5 palčni zaslon z 210.000 točkami nam dobro podaja sliko kot videnost funkcij v MENU-ju.

 

TFT zaslon

Zaslon je velikosti 2.5 palca in dobre ločljivosti 210.000 točk. Nastavitvene možnosti preko funkcije MENU so dobro vidne, zelo čisto in ostro pa si lahko ogledamo posnete fotografije. Zaradi širokega razpona osvetlitve ali zatemnitve zaslona je kakovosten pogled na funkcije kot sliko možen v skoraj vseh zunanjih svetlobnih pogojih. Z možnosti, ki jih imamo pri predogledu slike niso skoparili. Na zaslonu lahko poleg manjše slike vidimo kar 20 informacij o načinu zajema posnetka. Dodatno pa še histogram in možnost opozorila preosvetljenosti posnetka. Sliko si lahko povečamo do 12X v kar 14 korakih. TFT zaslon, sam pogled na fotografijo in informacije ob sliki bodo zadovoljile tudi zahtevnejše.

Sistem SR.

 

CCD tipalo

Pentax je edini med proizvajalci DSLR fotokamer uporabil drugačno pot. Prenovil je ohišje, v kameri ohranil že dobro znano 6.1 M točk CCD tipalo, prenovil algoritme za višjo kakovost obdelave podatkov, kameri dodal v nižjem razredu kamer zelo uporabno tehnično lastnost stabilizacije slike preko tipala (SR, Shake Reduction) in vse skupaj ponudil za zelo sprejemljivo ceno. In ker že vemo, da število točk ni glavni dejavnik v hobi fotografiji mislim, da so naredili zelo zanimivo kombinacijo tehničnih lastnosti, kakovosti slike in močnega dejavnika cene. Po večini tehničnih karakteristik se da sklepati, da ostaja tipalo enako kot je bilo v *ist kamerah. Proizvajalec Sony, 6,1M efektivnih točk 3008 x 2008 točk v RAW zapisu (3008 x 2000 v JPEG), velikosti 23,7 x 15,5mm, najnižja občutljivost 200ISO. Podatki dajo vedeti, da je tipalo podobno, če ne kar enako kot v Nikon D100, D70s, D50 in Konica Minolta 7D, 5D. Torej na kakovost fotografije pri teh različnih kamerah še največ vpliva kakovost izdelanega tipala, algoritmi in sam način procesiranja podatkov.

 

Iskalo

Če sta nam predhodnici *istD in *istD s nudili prizmo v iskalu so kot pri *istD L tudi pri K100D prihranili nekaj stroškov in uporabili zrcala (kot večina tudi dražjih kamer vstopnega razreda). Vendar razen manjše povečave 0,85x (0,95x pri *istD, *istD s) razlike v pogledu skozi obe iskali ne bomo opazili. Vidimo pa skozi iskalo K100D 96% motiva. Na vrhnjem delu iskala je tudi drseči gumb s katerim nastavljamo dioptrijo.

V iskalu imamo množico zelo lepo vidnih informacij od časa, zaslonke, izostritve, programa s katerim fotografiramo, -+ korekturo, AE-L, bliskavici, uporabi lastno izmerjenega WB in opozorilu glede previsoke nastavitve občutljivosti ISO. Škoda, ker nimamo direktne informacije o nastavljenem ISO. Jo pa lahko dobimo po pritisku na OK gumb.

V iskalu ni vidnih točk ostrenja. Se pa ob izostritvi točka v kateri ostrimo osvetli z rdečo svetlobo tako kot pri *istDs. Preko menija imamo tri možnost izbire. Med centralno točko ostrenja, možnostjo samostojne izbire ene izmed 11 točk in avtomatsko izbiro med devetimi točkami v označenem širokem delu, katero prepustimo kameri.

Drugi objektiv, ki ga dobimo v kit paketu ima razpon med goriščnicami 50-200mm. Tuda ta je za kit objektiv narejen odlično.

 

Delovanje in funkcije

 

Po vklopu je kamera v cca. eni sekundi pripravljena na ostrenje, meritev svetlobe in nato proženje. Ostrenje deluje po TTL načinu izbire kontrasta in sistem je ostal enak (SAFOX VIII) kot pri predhodnici. Za kamero nižjega cenovnega razreda je natančno, hitro (Pentax objektivi imajo ostrenje samo preko motorčka v kameri) tako da v vsem času druženja s kamero glede pravilnega delovanja AF nisem imel težav. Res pa je, da te kamere in objektive ne boste uporabljali za fotografiranje hitro premikajočih se motivov, še manj pa za šport. Ostrenje rabi kar močan kontrast in včasih kamera za SLR razred prav dolgo išče ostrino. Ostrenje preko motorja v kameri pa je prepočasno, da bi lovilo hitre športne motive. Tako, da je recimo v pogledu ostrenja ne moremo dati ob bok konkurenčne EOS 350D.

Premik med ročnim in AF ostrenjem izvršimo s premikom gumba na levem delu kamere. Pentax DA objektivi nam omogočajo ročni popravek ostritve tudi kadar deluje v AF načinu.

S starejšimi objektivi kjer imamo na razpolago samo ročno ostrenje, ali pa ob ročnem ostrenju z novejšimi AF objektivi nam zelo pomaga matirana medlica in pa opozorilo sredinske točke ob izostritvi. TTL sistem za razpoznavo najboljšega kontrasta tudi v ročnem načinu ostrenja deluje in oceni kdaj smo v fokusu. Takrat posveti lučka v iskalu, oglasi se zvočno opozorilo in kamera nas na ta način opozori, da je motiv izostren.

Pentax K100D nam ponuja tri načine merjenja svetlobe. Merjenje v 16 poljih, s poudarkom na sredini in spot merjenje. Pravilnost merjenja svetlobe se je na preizkusu pokazala kot zelo zadovoljiva. Vendar pa mora fotograf za najboljšo možnost nastavitve osvetlitve marsikdaj poseči po korekturi osvetlitve. Na vrhnjem delu kamere imamo gumb za možnost popravka osvetlitve v +-2 EV. Manj izkušenim pri lažjem zajemu različnih motivov pomaga 16 slikovnih programov. Na razpolago pa so še osnovni P (program), Tv (izbira časa), Av (izbira zaslonke), M (ročne nastavitve), B (osvetljujemo dokler držimo prožilec) V zelenem načinu (AUTO PICT) avtomatskem načinu osvetlitve kamera sama razpozna motiv, je to panorama, portret, makro... V načinu osvetlitve M zaslonko spreminjamo tako, da držimo še gumb +- na vrhnjem delu kamere.

Bliskavica na kameri se dvigne zadovoljivo visoko nad objektiv. Toda za izogib efekta »rdečih oči« pri portretu je v svetlobno slabih pogojih treba uporabiti dodatno funkcijo predbliskov. Bliskavica ima vodilno število 15,6 pri ISO200, pokritost kota zajema z 18mm objektivom in napredno P-TTL merjenje svetlobe. V tem načinu lahko delujemo od ISO200 do 3200. S kamero lahko upravljamo več bliskavic naenkrat. Najkrajši čas sinhronizacije časa osvetlitve z bliskavico je 1/180 sekunde. Dodatna bliskavica AF360FGZ pa nam omogoča tudi krajše čase osvetlitve.

Gumbov na zadnjem delu kamere ni veliko. Ker pa skozi iskalo vedno gledam z levim očesom, pa me je pozicija vrtečega gumba za premik funkcije zaslonke/časa močno motila. Vedno sem moral delno umakniti oko od iskala, da sem lahko zamenjal nastavitev zaslonke ali časa osvetlitve. Preko MENU nastavitev lahko nastavljamo množico funkcij. Najbolj uporabne so v prvem od štirih REC.Mode oknu. Kar prva je možnost zajema z nevtralnim zapisom (Neutral) ali bolj zasičenimi barvami, ter večjo ostrino in kontrastom (Bright). Sledi nastavitev ločljivosti (6, 4, 1,5Mtočk), nato kakovost kompresije in izbiro RAW zapisa. Še vedno v prvi vrsti pa je še dodatna ročna izbira in nastavitev zasičenosti, kontrasta in ostrine fotografije. Niže v podaljšani izbiri pa so nastavitev fotografiranja v "Bracketing" funkciji, izbira načina merjenja svetlobe (16 polj, centralno, spot), izbira načina ostrenja, izbiro načina delovanja AF, sledi še možnost nastavitve korekture osvetlitve z bliskavico v +1 do -2. Zadnja pa je nastavitev SR (ShakeReduction). Vklopi in možnost premikanja je samo takrat kadar na kameri uporabljamo starejše objektive, ki kameri ne dajejo nazaj povratne informacije o goriščnici objektiva. Preko te funkcije sami nastavimo goriščnico, da kamera dobi informacijo pri katerih časih se funkcija SR vklopi, oziroma kako močno naj deluje. Vsekakor še dodatna prednost kamere za vse, ki imajo starejše K ali M42 objektive.

Odlična lastnost kamere K100D je možnost stabilizacije slike preko SR (ShakeReduction) funkcije, ki ji močno dvigne uporabniško vrednost. V modelih kamer vstopnega razreda je stabilizacija slike odlična pomoč za kakovostnejše fotografije. Daljše goriščnice nam kaj prehitro prinesejo stresen in s tem slab posnetek.

 

Naslednje okno Playback nam nudi nastavitve, ki jih uporabljamo ob pregledu že posnetih fotografij. Tu izbiramo možnost ogleda fotografije z ali brez informacij, vklop ali izklop možnosti prikaza preosvetljenih delov na sliki, izbiro med štirimi digitalnimi filtri (ČB, Sepia, Soft in ožanje ali širitev slike). Zadnja funkcija v tem oknu pa nam omogoča nastavljanje časovnega zaporedja pri prikazu vseh posnetih fotografij.

Sledi okno SetUp preko katerega lahko formatiramo pomnilno kartico, vključimo ali izključimo delovanje zvočnega signala, nastavljamo datum, čas, jezik, svetlost zaslona, prenos slike na PC ali direktno v tiskalnik (PictBridge), samostojni izklop kamere po določenem času, funkcija zaklenitve zrcala v gornji položaj za možnost čiščenje tipala in Reset možnost za vrnitev vseh nastavitev v prvotne nastavitve.

 

Zadnje okno Custom Settings nam ponuja kar 19 nastavitev, in dve dodatni za njihov vklop/izklop in povrnitev (reset) v osnovne nastavitve. Glavne izmed 19 možnih nastavitev so, on/off funkcije redukcije šuma, izbira načina korekture osvetlitve 1/3, 1/2 EV, možnost izbire najvišje ISO občutljivosti pri programskih zajemih slike, opozorilo prekoračitve prednastavljene občutljivosti ISO, izbira točke ostrenja in merjenja svetlobe, čas merjenja svetlobe, zaklenitev izmerjene svetlobe po polovičnem pritisku prožilca, način prikaza števila posnetkov, način delovanja (štiri) preko OK gumba (1. prikaži ISO na LCD in v iskalu, 2. preklopi na centralno točko ostrenja, 3. AF preko OK gumba in ne preko prožilca, 4. izklop AF in možno ročno ostrenje), način delovanja AE-L gumba (3 možnosti) pri načinu M (kamera deluje po pritisku gumba kot v P, Tv, ali Av nastavitvi), vklop/izklop delovanja AF pri uporabi samosprožilca, prikaz fokusa pri uporabi objektivov serije S, nastavitve za delovanje s starejšimi serijami objektivov, možnost proženja pri še ne napolnjeni bliskavici, način prikaza slike z informacijami in histogramom pri pregledu fotografij, izbira velikosti povečave slike pri pregledu, merjenje WB v samostojnem načinu (po celotni površini ali v točki, spot), možnost izbire barvnega prostora sRGB/AdobeRGB in zadnja funkcija, izbris vseh funkcij na osnovno nastavljene.
Nastavitev je mnogo. Nekatere so za izkušenega fotografa zelo uporabne. Kljub malemu številu gumbov na kameri pa imamo vseeno hitro izbiro štirih nastavitev preko gumba Fn. S štirifunkcijskim gumbom izbiramo med korekturo bele barve WB, bliskavice, ISO in načina zajema glede hitrosti, bracketing in uporabe samosprožilca ter daljinskega prožilca. V funkciji pregleda že posnetih fotografij pa nam Fn gumb omogoča takojšen prehod med možnosti filtrov, DPOF lastnosti in vključitve pregleda vseh slik v pred nastavljenem časovnem zaporedju.

Prav zaradi funkcijskega gumba Fn je kamera še vedno zelo prijazna za delo z nastavitvami različnih možnosti zajema.

 

Dodatna uporabnost kamere K100D

Pentax nam nudi kar nekaj dodatnih nastavkov za objektive. Na kamero lahko s pomočjo obročka nastavimo starejše objektive z navojem M42, kot K in KA serijo. Pentax AF adapter pa nam omogoča, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, s katerimi smo ostrili samo ročno. Obenem pa nam služi tudi kot 1,7X-ni telekonverter. Torej če boste v digitalni svet skočili direktno iz vaše 30 let stare kamere Praktica so vaši objektivi na K100D še vedno uporabni.

 

$$PAGE$$

 

Kakovost fotografije

To poglavje je zelo odvisno od več elementov. Zmotno je mišljenje, da k kakovosti fotografije največ prispeva ločljivost. To je danes eden zadnjih elementov v dolgi verigi različnih še drugih, ki prispevajo k končni kakovosti fotografije. Vendar pa je sama ocena kakovosti tako ali tako zelo subjektiven pojem vsakega gledalca posebej.

Zakaj sem podal ta uvod. Kamera Pentax K100D je v elementih, ki sem jih opisoval do sedaj v marsičem pokazala veliko več kot dražje konkurenčne kamere. Edina tehnično slabša lastnost nasproti novejšim kameram, ki prihajajo počasi na trg je samo 6,1M točk. Toda kot že vemo (vsaj pri nas v Sloveniji glede pomembnosti točk). Velike plakate le redko kdo izdeluje s kamero iz vstopnega razreda SLR fotokamer. Te kamere so namenjene predvsem hobi fotografom, ki si v večini želijo samo prestopiti iz »trotel« kompaktnih kamer in si nabrati novih foto izkušenj.

Predvsem pa se kakovost slike primerja na izpisani fotografiji v velikostih kot jih izdelujete v večini primerov. Nekajkratna povečava na računalniškem zaslonu nam nikoli ne kaže pravih vrednosti.

Zato bom zopet poudaril že mnogokrat zapisano. Za določen denar, določena kakovost, ki pa je tudi pri K100D povsem zadovoljiva in konkurenčna. Za zahtevnejše pa bom v oktobru, ko bodo na voljo vse nove kamere iz vstopnega SLR razreda pripravil primerjalni test. Verjamem, da med fotografijami, ki bodo izpisane na papirju v velikosti 30x45cm razlik med njimi v smislu količine točk in ugotovitve iz katere kamere katera slika nihče ne bo opazil. V velikih povečavah na računalniškem zaslonu pa se seveda razlika lahko opazi. Toda ta »pipetkarski« (kot pravimo na forumu) pogled, ni realen prikaz kaj kamera pokaže v praksi.

 

Kamera Pentax K100D nam za 169.900 SIT (709,36€ ohišje in kit objektiv) nudi zelo veliko v vseh elementih. Z objektivom 18 - 55mm f/3.5-5,6 AL sem dosegel dobro ostrino, barve so lepo zapisane. Z dodatnimi nastavitvami jih lahko še bolj ali manj izrazimo. Svetloba je v normalnih svetlobnih pogojih pravilno izmerjena, v bolj problematičnih kot je nasprotna svetloba ali velika površina določenih tonskih vrednosti pa lahko opravimo korekturo.

 

Ko primerjam »los« testne posnetke opazim, da so pri K100D izboljšali tudi kakovost fotografije. Fotograf ima dve možnosti, ki jih nastavi v prvi vrsti v meniju. Ali kamera že takoj izkoristi svoje vrednosti tonskih korektur in korekture ostrine ali pa to naknadno popravimo v lastnem programu. Sam sem dosegel višjo kakovost preko programa. Zakaj tako ste lahko brali že v članku »Kompakt proti DSLR«. Vendar mislim, da bo veliko lastnikov K100D, uporabila prvo možnost in kameri prepustil popravek slike. Večina uporabnikov DSLR kamer najnižjega razreda ne išče vrhunske kakovosti in tudi raje kameri sami prepusti, da popravi sliko za takojšnjo višjo všečnost in dober izpis na papir. Če bi pa želeli še več, lahko uporabimo še RAW zapis. Torej je Pentax je tudi iz pogleda kakovosti fotografije naredil korak naprej.

 

Konec koncev pa se morate o kakovosti prepričati sami. K100D se od konkurenčnih ne razlikuje po tonskem zapisu ali ostrini, ampak predvsem v možni manjši povečavi ali izreza slike. In če zaradi principov ali resne potrebe po večjih povečavah s samo 6M točkami niste zadovoljni, potem kamera ni za vas. Treba pa bo v krepko višji cenovni razred. Če pa veste, da plakatov ne boste izdelovali ni pomislekov. Za denar, ki ga je treba odšteti za Pentax K100D boljše kakovosti kot kamere iz pogleda tehničnih lastnosti na trgovskih policah ni. Za vsaj 250EURO več pa pri novih kamerah vstopnega razreda dobite samo 4M točk več. Oziroma še to. Samo Sony Alpha se lahko pohvali s tehnologijo stabilizacije slike v samem ohišju. In prav tu je velika prednost K100D naproti konkurenci, Canon, Nikon. Po mojem mnenju je danes sistem stabilizacije slike v ohišju ena izmed največjih pridobitev za hobi fotografa. Veliko bolj uporabna od višjega števila točk in drugih tehničnih podatkov. Še toliko večjo prednost K100D pa lahko vidimo, če konkurenčne kamere primerjamo med seboj glede cen.

Osnovni motiv.

200ISO.

200ISO.

 

200ISO.

 

800ISO.

 

800ISO.

 

800ISO. Kljub visoki občutljivost še vedno dober zapis.

 

3200ISO. Malo šuma in še vedno dobro zapisani detajli.

 

3200ISO.

 

3200ISO.

Zgornja ikona (Bright) pod funkcijo Image Tone nam že v fazi procesiranja slike poskrbi za njeno obdelavo v dodatnem kontrastu, tonski zasičenosti in elektronski ostrini. Spodnja možnost (Neutral) pa nam prepusti možnost dodatne obdelave slike v računalniškem programu. Kaj izbrati? Večini uporabnikom kar funkcijo Bright. Samo res izkušeni uporabniki programa za obdelavo slike bodo iz datoteke izvlekli več kot programska možnost (Bright) v kameri. Pentax K100D s funkcijo Bright omogoča všečne fotografije takoj po pritisku na prožilec, brez potrebe po večjih korekturah v računalniških programih.

 

3200ISO. Levo posneto v funkciji (Natural), desno v funkciji (Bright), kjer kamera ob obdelavi podatkov doda ostrino, tonsko zasičenost in kontrast.

 

3200ISO in močna tonska korektura v programu za obdelavo slike. Pri visoki občutljivosti se večja razlika pozna samo v bolj izrazitem (ostrem) šumu (zrnu).

 

200ISO. Levo posneto v funkciji (Natural), desno v funkciji (Bright), kjer kamera ob obdelavi podatkov doda ostrino, tonsko zasičenost in kontrast. Razlika opisana v funkcijah je dobro vidna. Vsi ki niste vajeni in izkušeni obdelave slike preko računalniških programov je funkcija Bright zelo dobrodošla in nam pomaga do všečnejše slike.

 

Kar precej sem se moral potruditi pri korekturi, da sem dosegel primerljivo tonsko korekturo.

 

V močni tonski korekturi pa lahko opazimo, da nam je zajem slike preko funkcije Neutral ohranila več tonskih vrednosti. (Beri članek: Kompaktna pri DSLR kameri...)

 

V še močnejši korekturi se še bolje vidi, da popravek slike v funkciji Bright vpliva na tonski zapis. A kot vidno, se to opazi samo pri močnejših korekturah. Funkcijo Bright je priporočljivo uporabljati in jo izklopiti samo v primeru, da si res želite in s pomočjo korektur preko računalniškega programa znate izkoristiti več podatkov v JPEG datoteki.

Od 200, 400, 800, 1600 do 3200ISO. Šele pri 1600ISO je šum bolj opazen.

 

$$PAGE$$

 

18mm (18-55mm)

18mm

35mm

50mm (50-200mm)

55mm

135mm

200mm

200mm osnovni motiv

200mm, 1/400sek, OFF SR. Uporabniki v večini primerov niso pozorni na goriščnico in čase osvetlitve. Zato ni malo fotografij zaradi stresenosti slabe kakovosti. Stabilizacija slike preko sistema "tresenja" tipala pa bo rešilakakovost posnetka marsikateremu fotografu.

200mm, 1/30sek, ON SR. Celo 1/30 in vklopljena funkcija SR nam omogoča manj stresen posnetek kot pri 1/400sek. brez SR funkcije. Seveda pa je ta primerjava relativna. Če smo ob pritisku na prožilec umirjeni nam lahko po sreči uspe nestresen posnetek tudi pri 1/60sek brez SR. A ker nam bo to uspelo le redko je stabilizacija slike v kamerah vstopnega in srednjega razreda več kot "zlata" vredna.

200mm, 1/60sek, ON SR.

200mm, 1/125sek, ON SR. Pentax ima s sistemom SR močan uporabniški adut.

200mm, 1/30sek. ON SR. Pri daljših goriščnicah in bližnjih motivih stabilizacija slike ni tako uporabna.

200mm, 1/30sek. OFF SR.

200ISO, 120mm, 1/500, f/5,6

200ISO, 200mm, 1/2000, f/5,6

200ISO, 26mm, 1/320, f/8

200ISO, 50mm, 1/180, f/13 in doosetlitev z vgrajeno bliskavico.

200ISO, 88mm, 1/30, f/9

400ISO, 63mm, 1/100, f/10

400ISO, 50mm, 1/500, f/8

800ISO, 138mm, 1/2500, f/11

3200ISO, 200mm, 1/60, f/5,6. Šum v normalni povečavi sploh ni moteč. Tudi tonske vrednosti so zadovoljive. Večjo razliko bi opazili samo v primeru, da bi naredili še en posnetek istega motiva pri nižjih občutljivostih.

Izrez 1:1. 3200ISO, 50-200mm. K100D nam kljub visokemu ISO še vedno omogoča zapisati dobro ločljivost.

3200ISO, 50mm, 1/2500, f/5,6. Tudi kontrastni motivi kameri ne delajo težav.

Za konec

 

Pentax K100D je zopet pokazal, da je ime Pentax pri nas premalo cenjeno. So pa s kamero K100D zelo blizu fotografu, ki mu ni najpomembnejše ime na kameri ampak poleg kakovosti tudi cena. Za njo pa še vedno dobi lastnosti, katere v krepko dražjih konkurenčnih kamerah manjkajo. Še vedno je kamera ostala kompaktna, z množico uporabnih funkcij, spot merjenjem svetlobe, 3200 ISO, iskalom polno informacij in odličnim pogledom pri ročnem ostrenju, možnost uporabe različnih objektivov s pomočjo nastavkov, velikim ter ostrim TFT zaslonom in na koncu z enostavnostjo uporabe kamere. Vse to so lastnosti, ki so se še pred kratkim zaman iskale pri konkurenčnih kamerah. Pentax K100D nam vse to nudi, a zanimivo, le redko kdo to želi videti. Marketinški triki nas enostavno obrnejo v druge smeri.

Tudi glede kakovosti fotografije se je K100D naproti *istD L popravila.

Povsem za konec lahko še enkrat ponovim. Pentax K100D je zelo primerna kamera za vse uporabnike Pentax 35mm SLR in srednjeformatnih kamer. Prav tako za vse tiste, ki šele vstopajo v DSLR razred in bi radi za najnižjo ceno dobili kamero z večino lastnosti, katere tudi zahtevnejši želijo pri samem fotografiranju.

 

In nenazadnje. Pentax ima že dolgoletno tradicijo (od leta 1919) izdelave foto kamer. So tudi prvi japonski izdelovalec foto kamer, ki je naredilo SLR kamero (1952). To je treba poudariti. Ime Pentax kljub zmotnemu mišljenju mlajših oziroma »novodobnih« fotografov nikakor ni nek neznani proizvajalec kamer.

 

Če niste že v naprej odločeni za kamero drugega podjetja in če niste privrženec in lovilec točk na tipalu za vsako ceno, potem le poglejte tudi za K100D. Na žalost kamere Pentax pri nas premalo poznajo tudi naši trgovci. Ni bilo samo enkrat slišati priporočilo kupcu, naj namesto Pentax SLR kamere raje vzame kamero drugega proizvajalca. Sam bi lahko njegov (točno določen primer) nasvet in ponudbo v nekaj besedah razložil kot nepoznavanje SLR fotokamer in željo po zaslužku v škodo stranki.

Kdor pa pogleda kaj dobi za določen denar (K100D, 18-55mm, 50-200mm, vse skupaj za manj kot so/bodo kamere iz enakega razreda a le z 4M točkami več na tipalu) in ve, da ime kamere, kot njen razred ali število točk še ne pokaže nič o končnem zadovoljstvu avtorja in gledalcev glede fotografij, potem ve kaj K100D danes nudi. Njeno vrednost spoznamo še bolje, če vemo, kdo danes v največji meri sploh vstopa v najnižji DSLR razred. To so predvsem uporabniki kompaktnih fotokamer, ki nimajo niti najosnovnejšega fotografskega znanja. In tudi pri teh kamerah v večini primerov uporabljajo samo »zeleno« avtomatiko (kot predavatelj na Canon EOS Akademiji sem si na predavanjih to predstavo že več kot tisočkrat potrdil). Naj omenim še, da sta oba objektiva za razred »kit« objektivov narejena zelo kakovostno. Nadpovprečno od objektivov večine konkurence v tem vstopnem razredu fotokamer. Kot opažam je pri nas večina fotografov, ki niso imeli izkušenj iz analognega SLR sveta naredilo ne malo napak pri nakupu kamere. Dejstvo je, da več kot 50% uporabnikov SLR kamer nikoli ne potrebuje več, niti si ne dokupi več kot nudi K100D v kit ponudbi z dvema objektivoma. Glede na ostale konkurenčne kamere v tem razredu lahko brez težav zapišem, da je Pentax K100D kamera (tako tiste, ki že počasi odhajajo, kot tiste, ki jih prav v teh dneh menjajo), ki bo še nekaj časa nudila največ iz pogleda cena/lastnosti/kakovost.

 

$$PAGE$$

 

28mm, 1/200sek., f/8, 200ISO, +0.3EV.

23mm, 1/50sek., f/4, 200ISO, +0.3EV, flesh ON.

18mm, 1/640sek., f/8, 200ISO, +0.3EV.

150mm, 1/200sek., f/5,6, 200ISO, +0.3EV.

200mm, 1/400sek., f/9, 200ISO, +0.3EV.

115mm, 1/250sek., f/6.3, 200ISO, +0.3EV.

200mm, 1/250sek., f/7.1, 400ISO, +0.3EV.

115mm, 1/200sek., f/5, 400ISO, +0.3EV.

115mm, 1/250sek., f/7.1, 400ISO, +0.3EV.

200mm, 1/200sek., f/5.6, 400ISO, +0.3EV.

200mm, 1/200sek., f/5.6, 200ISO.

Potrditev kako velika je uporabniška vrednost stabilizacije slike. Še toliko bolj, če je ta vgrajena v kameri sami in nismo odvisno od objektivov s to funkcijo. K100D pa nam za izredno ceno omogoča uporabo stabilizacije z vsemi objektivi prilagodljivimi s Pentax in M42 nastavkom. 18mm, 0,3sek., f/5,6, 800ISO, SR ON. Foto: Luka Podgoršek

21mm, 0,3sek., f/5,6, 800ISO, SR ON. Foto: Luka Podgoršek

31mm, 1/15sek., f/4, 3200ISO, SR ON.

18mm, 1/5sek., f/3.5, 3200ISO, SR ON.

40mm, 1/4sek., f/4.5, 3200ISO, SR ON.

Povsem za zaključek pa še to. Nobeno vam še tako priljubljeno podjetje v tem razredu fotokamer ne nudi za množice bolje razumljeno »Mercedesa«. Torej kamere z »imenom« in višjo dodano vrednostjo. V nižjem cenovnem razredu to ni mogoče. Prav zaradi tega je Pentax K100D še toliko več vreden. Ponuja vse in za nekatero konkurenco še več, kot za »novodobne« fotografe, ki šele spoznavajo umetnost delovanja in uporabe SLR fotokamer bolj zveneče foto imena. In to celo za krepko nižjo ceno kot nove konkurenčne kamere vstopnega razreda. Končna odločitev pa je tako ali tako na vas!