Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

"Panning" - Sledenje objekta in zameglitev ozadja

08.09.2017 12:35

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

Tehnika sledenja premikajočega objekta "panning", s katero preko kamere sledimo objektu z njegovo hitrostjo, je že dolgo poznana. V dobi analogne fotografije ni bilo vedno na voljo visoko občutljivih filmov. Zato so se predvsem v avtomobilskih športih, fotografi posluževali drugačne tehnike. Premikajoči se objekt se s kamero spremlja v njegovo smer in dosežemo zanimiv efekt.

Klasični zajem s kratkim časom! Hitrost objekta lahko s kratkimi časi osvetlitve (1/1000, 1/2000 sek,...) zamrznemo in ga predstavimo v odlični ostrini.
Pentax K-S2, 60-250mm, 1/1000 sek., f/6.3, ISO 800 EV 0, goriščnica 170mm.

Klasični zajem! Če je čas osvetlitve glede na hitrost gibanja objekta le malo predolg, bo premikajoč objekt neoster ali celo opazno zamegljen. In tak efekt se nam velikokrat zgodi ob uporabi avtomatskih nastavitev zajema motiva.
Canon EOS 1D MkIII, 17-40mm, 1/200 sek., f/10, ISO 100 EV 0, goriščnica 20mm.

 

Panning - spremljanje objekta

S kreativnimi nastavitvami so nam na voljo še druge možnosti, da pridemo do bolj všečnih fotografij. Na fotografu je, da s pomočjo izbire tehnike in nastavitev naredi drugačno, bolj kreativno fotografijo. In tehnika sledenja (panning), je že ena izmed teh.

Tehnika

Najlažje je delovati tako, da preko funkcije S (Tv) izberemo želeni čas cca. 1/15 - 1/30 sekunde, kamera glede na moč svetlobe sama izbere zaslonko. ISO mora biti nizek (100 ali nižje), saj uporabljamo dolg čas osvetlitve. Če fotografiramo bližnje hitre motive ali s teleobjektivom, ter posledično krajšimi časi 1/60 - 1/125 sekunde, je odvisno od moči svetlobe ISO lahko višji.

V primeru spodnje fotografije kolesar prihaja iz desne smeri. S kamero se premaknemo v desno, kolesarja že 20, 30m prej ujamemo v iskalo in ga sledimo z njemu tem bolj enako hitrostjo. Točka ostrenja nam je lahko nek orientir in je vseskozi na določenem delu telesa. Ko kolesar pride pred nas prožimo, vendar se z gibanjem za njim ne ustavimo.
Ker je zaradi dolgega časa zaslonka močno zaprta (f11 in več), je dovolj globinske ostrine, da lahko kolesarja izostrimo že takrat, ko ga začnemo slediti. V primeru slabe svetlobe in odprte zaslonke ali daljše goriščnice, lahko izostrimo na delu ceste, kjer predvidevamo, da se bo kolesar pripeljal. Zaklenemo AF (AF-L), ali izklopimo AF preko gumba na objektivu in objekt začnemo slediti do mesta kjer smo izostrili.
AF-C (AI Servo) ne izkoriščamo, saj nam lahko točka ostrenja pobegne iz objekta ali pride na tonsko površino brez kontrasta in posledično se za nekaj trenutkov AF izgubi (članek: AF-C (AI Servo) / Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta).

Bolj kot je zaslonka zaprta, bolj so vidne potegnjene črte kontrastnega dela nepremičnega dela motiva, zaradi večje globinske ostrine. Pri odprtih zaslonkah je slika stoječega dela motiva bolj mehka. Za manj svetlobe in posledično bolj odprte zaslonke lahko uporabite ND (sivinski) filter (članek: ND / Neutral Density /sivinski filtri).
Bolj mehko sliko tudi, če zaklenemo AF v oddaljenosti objekta kjer bomo prožili in ne, da prihajajoči objekt izostrimo v trenutku, ko smo ga začeli slediti in je še oddaljen od nas.

Stabilizacijo preko tipala ali objektiva z enojno funkcijo je treba izklopiti. Če imate možnost nastavitve stabilizacije II., ki stabilizira samo vertiklani premik, izberite to možnost.

Pri uporabi kompaktnih fotokamer lahko pri močni svetlobi kljub najnižnji številki ISO pride do preosvetljenosti. V večini kompaktne kamere zaprejo zaslonko le do vrednosti f/8.

Nikon D7100, 18-105mm, 1/50 sek., f/14, EV -1/3, ISO 100, goriščnica 45mm.

 

Kolesar je ostal relativno oster, ozadje pa zamegljeno. In prav ta zamegljitev pritegne ter nam poda drugačnost. Za kolesarjem je polno vej dreves, lahko bi bili gledalci, ograje, reklamni panoji, drogovi. S tehniko sledenja pa ti moteči elementi v večji meri izginejo. Glavni del motiva dobi s tem večjo pozornost.

Ostrina je v tehniki sledenja premikajočega se objekta relativna. Bolj točni smo v hitrosti spremljanja, večja bo nepremaknjenost objekta in višja bo ostrina.
Vendar le redko kdo pikolovsko gleda zgolj tehnično plat fotografije, saj prevladuje sam efekt. Nemogoče je dobiti popolno ostrino, kot bi recimo fotografirali pri 1/4000 sekunde. Vendar imamo pri daljših časih osvetlitve na razpolago še dovolj svetlobe, da ISO ne dvigujemo v višave in s tem izgubimo barvitost ter izrazimo šum.

Kateri čas osvetlitve izbrati za tehniko "panning"? Odvisno od hitrosti objekta, oddaljenosti od njega v trenutku proženja, goriščnici in želji po efektu. Ni pravila, treba je v poizkus. Z več izkušenj si lažje izberete začetne parametre.
Sprva uporabite široki kot, da se navadite slediti motiv. Nikakor ne pozabite, da se uporablja dolg čas osvetlitve. Zato po pritisku na prožilec ne ustavite kamere, saj bo premikajoči se objekt na sliki zopet premaknjen. Torej, po pritisku na prožilec morate s kamero slediti motiv še nekaj trenutkov.

Canon EOS 1D MkIV, 24-105mm, 1/30 sek., f/5, ISO 50, EV +2/3, goriščnica 24mm.

 

Za tekače in kolesarje lahko začnete z 1/30 sekunde. Avtomobile v mestu zajamemo med 1/20 sek. do 1/60 sekunde. Hitrejše objekte pa lahko zajamemo med 1/30 sek. do 1/250 sekunde. Vedite, vse je v vaši želji, kako naj deluje efekt na sliki in predvsem v vaših izkušnjah. Brez prakse ne gre!

Za spoznati kako premikati kamero in slediti objektu, nastavite preko programske nastavitve na S (Tv), izberite čas 1/30 sekunde in ISO 100. Prislonite kamero k očesu, izostrite prst, ter začnite premikati roko. S kamero (točko ostrenja) vseskozi sledite izostrenemu prstu. Premikajte roko in kamero levo in desno in vmes prožite. Po pritisku na prožilec se nikakor ne ustavite in še vedno sledite premikajoči roki. Bolj se kamera prilagodi hitrosti roke, bolj bo poudarjena ostrina le te.
Pozor, vaši objektivi imajo najkrajšo točko ostrenja. Podatek je zapisan na objektivu. Če je roka preblizu objektiva, lahko, da kamera ne izostri.

Canon EOS 1D MkIII, 17-40mm, 1/5 sek., f/9, ISO 50, goriščnica 23mm.

Canon EOS 60D, 8-16mm, 1/50 sek., f/13, ISO 200 EV +1, goriščnica 8mm.

Z zelo dolgimi časi lahko še povečamo efekt. Ni pa rečeno, da bo bolj zanimiv. V tem primeru je ostro samo še ogledalo avta, ki se je ob vstopu v ovinek edino še dovolj dolgo premikalo v svoji osi.
Canon EOS 1D MkIII, 24-105mm, 1/4 sek., f/11, ISO 50 EV 0, goriščnica 24mm.

Canon EOS 1D MkIII, 17-40mm, 1/13 sek., f/9, ISO 200 EV 0, goriščnica 23mm.​

Canon S2 IS, 1/60 sek., f/3.5, ISO 80 EV 0, goriščnica 6mm.​

Canon EOS 60D, 8-16mm, 1/250 sek., f/9, ISO 200 EV 0, goriščnica 8mm.

Nikon D40x, 18-55mm, 1/15 sek., f/18, ISO 100 EV 0, goriščnica 28mm.

Canon EOS 1D X MkII, 24-70mm, 1/20 sek., f/8, ISO 100, EV +1, goriščnica 45mm.

 

 

Sledenje objekta II.

Panning večinoma izkoriščamo v smeri levo-desno, gor-dol ali obratno. Lahko pa izvedemo tudi sledenje premikajočega objekta v smeri naproti ali od kamere. V tem primeru se s hitrostjo objekta, s pomočjo motorja, avta..., premikamo tudi mi.

Leta 1983 sem si zaželel drugačen kolesarski posnetek. Kolesaril sem po Zasavski cesti pri Črnučah, v prtljažniku avta, ki je peljal z mojo hitrostjo je na prožilec pritiskal Franci Virant.
Canon A1, Kodak Ektachrome 100, goriščnica 28mm.

Še ena posneta iz avta.
Canon EOS 5D MkII, 24-70mm, 1/250sek., f/11, ISO 100, EV +2/3, goriščnica 55mm.

 

Za drugačne posnetke se preizkušajte v tehniki panning! Od 10, 20-tih posnetkov bo že kakšen zadovoljiv. Ga ni profesionalnega fotografa, ki pride na teren, nastavi kamero, jo potegne za motivom, škljoc in to je to. Pomemben je timing in prava hitrost premika kamere, predvsem pa praksa.
S tehniko panning se preizkusimo tudi na našem osnovnem ter naprednem tečaju fotografije (tečaji e-Fotografija).

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com