Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Osnove digiskopije

20.01.2005 13:35

avtor: Iztok Škornik

Kljub temu, da digiskopija nudi enostavne rešitve naravoslovne fotografije, pa je način dela, vsaj na začetku, vse prej kot enostaven. Digiskopiranja se je potrebno priučiti.  Fotografiranje na ta način lahko primerjamo z vožnjo avtomobila.  Lahko ga kupimo, vendar se moramo najprej naučiti upravljanja z njim.

 

Kaj je digiskopija? 

 

Digiskopija je skoraj revolucionarno odkritje malezijca Laureneca Poha, ki je februarja 1999 zgolj po naključju spoznal, da lahko skozi svoj teleskop,  s katerim je opazoval ptice,  fotografira z digitalnim fotoaparatom. Laurencea se je zato prijelo ime "boter digiskopije". Enostavno povedano gre za fotografiranje z digitalnim fotoaparatom skozi teleskop za opazovanje ptic. Ime temu nenavadnemu početju (digiskopija, ang. digiscoping) je dal francoz Alain Fosse. Noviteta se je med naravoslovnimi fotografi in ornitologi "prijela", saj se s tovrstnim fotografiranjem ukvarja vsak dan več ljudi. Če so začetniki digiskopije še fotografirali "z roke", pa nam danes številni proizvajalci digitalnih fotoaparatov in teleskopov že ponujajo množico različnih adapterjev za digiskopijo.

 

 

 

Digiskop in njegovi sestavni deli (1. Teleskop Swarovski ATS 80 HD z okularjem Swarovski zoom 20-60x, 2. Digitalni fotoaparat Nikon Coolpix 4500, 3. Stativ Swarovski, 4. Swarovski DCA (Digital camera Adapter) vmesnik, 5. LCD senčilo z lupo (2x) EagleEye/Xtend-a-View Pro (tm)- Wing Version, 6. Nosilec in roka za žični sporžilec EagleEye, , 7. Žični sporžilec Minolta, 8. Red dot točkovni merilec 1x30 in po naročilu izdelan nosilec).

 

Zakaj digiskopija?

 

Konvencionalna naravoslovna fotografija pozna uporabo 35 mm zrcalno-refleksne kamere (fotoaparata),  z zmogljivimi, dragimi in nenazadnje težkimi optičnimi pripomočki (objektivi, teleobjektivi). Razpoložljive leče (optika) pa ponavadi niso dovolj zmogljive. Z zrcalno-refleksnimi objektivi velikosti 500 mm in zaslonko f 8 je zaradi slabe svetlobe težko ostriti. Tudi če si lahko privoščimo super teleobjektiv Nikon super-telephoto 800 mm, f 5.6 ED IF AIS, ki stane neverjetnih 6399,00 US $ ter nanj vpnemo še telekonverter,  je to za fotografiranje manjših ptic premalo.

 

Z digiskopijo, pri kateri uporabimo digitalni fotoaparat z integrirano optično povečavo (3 x) ter teleskop z okularjem povečave 20 x,  pridobimo povečavo, ki najbolj  spominja na teleobjektive z več kot 2800 mm, ki pa jih preprosto ni. S tako povečavo lahko fotografiramo tudi obročke na nogah zaznamovanih ptic. Čeprav je izračun povečav le teoretičen, pa je  zmogljivost takih povečav zelo blizu dejanske.

 

Tudi cena "digiskopa" je znatno nižja od klasične fotografske opreme, saj bomo za dober digitalni fotoaparat (Nikon Coolpix 4500) odšteli približno 600 EUR, za dober teleskop (Swarovski ATS 80 HD) z okularjem povečave 20-60 x (zoom) pa okoli 1800 EUR. Kakor koli že, če  zraven prištejemo še spominsko kartico (vsaj 128 MB),  sodobno bliskavico, rezervne baterijske vložke ter nekaj rezervnih delov, je skupna cena še vedno manjša od srednje dobre optike zrcalno-refleksnih fotoaparatov Leica formata. Da o nakupu filmov in razvijanju le-teh niti ne govorimo.

 

Nekako logično je pričakovati, da si bodo opazovalci ptic, ki že imajo teleskope kmalu omislili tudi digitalni fotoaparat z vmesnimi nastavki in ga uporabili za fotografiranje ptic.

 

Danes je na voljo kar nekaj digitalnih fotoaparatov, ki nam omogočajo digiskopijo. Laurence Poh in ostali, ki digiskopirajo dalj časa, prisegajo na Nikon Coolpix 990 (ni več v prodaji) in Nikon Coolpix 4500 (je še v prodaji). Sicer pa lahko za digiskopijo uporabljamo številne druge digitalce. Bolj primerni so tisti z notranjim zoomom in premerom objektiva 28 mm, saj jih je lažje pritrditi na teleskop. Spodnja meja zmogljivosti digitalca za potrebe digiskopije je 2 mega točk.  35 mm film sicer še vedno ponuja potencial za višjo kakovost slike, vendar se razlika nevzdržno zmanjšuje. Visoko kakovostni in zaenkrat dragi digitalni fotoaparati že ponujajo vrhunske rezultate.

 

 

 

Vmesnik Swarovski DCA (Digital camera Adapter) omogoča vpetje različnih objektivov (28 mm, 37, mm, 43 mm, 52 mm).

 

Prednosti digiskopije

 

Ena glavnih prednosti digiskopije,  je možnost ogleda fotografirane ptice na LCD zaslonu takoj, določevanje neznanih in manj znanih vrst doma ter nenazadnje imamo fotografijo  brez dolgotrajnega čakanja na razvijanje. Po prvem posnetku lahko ocenimo nastavitve, ki so potrebne za dober posnetek, slabe fotografije lahko pobrišemo. Fotografije lahko v kratkem času prenesemo na računalnik (ni več dolgotrajnega in zamudnega skeniranja fotografij ali diapozitivov), kjer jih lahko kasneje ustrezno obdelamo (popravimo). Tisti, ki se z digiskopijo ukvarjamo prisegamo na Adobe Photoshop.  Z nakupom digitalnega fotoaparata Nikon Coolpix 4500,  dobite tudi licenčni program Adobe Photoshop 6.0. Ker veljajo naravoslovni fotografi za nadležne fotografe, še posebej kar se živali tiče, nam digiskopija ponuja možnost fotografiranja iz večje razdalje. S tem zmanjšamo motenje živali, izraz fotografiranega objekta pa deluje bolj naravno.

 

 

LCD senčilo z lupo (2x) proizvajalca EagleEye. Nosilec zanj je hkrati nosilec ročke žičnega sprožilca.

 

 

Slabosti digiskopije

 

Trenutno so digitalni fotoaparati pri prenosu na spominsko kartico še vedno počasni in nemalokrat zaradi tega zamudimo tudi kakšno priložnost za dober posnetek. Pri tem pa moramo biti računalniško pismeni in znati upravljati s posnetimi in shranjenimi fotografijami. Na močni zunanji svetlobi je LCD zaslon včasih slabo viden. To pomankljivost pa lahko odpravimo z ustreznim senčilom. Tudi pri digiskopiji je izrednega pomena vrhunska optika teleskopa in fotoaparata. Pri teleskopih srednjega in nižjega cenovnega razreda se nam kaj lahko zgodi, da posnetki ne bodo ostri. Težave pa nastopijo tudi zaradi sferične in apokromatske aberacije.  Slednja je še posebej moteča, saj se pojavlja na robovih belih in črnih objektov kot vijolična (magenta) obroba, ki pa jo lahko popravimo kasneje z računalniško obdelavo. Pri vrhunskih teleskopih (Swarovski ATS 80 HD, Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL) teh težav skorajda ni.

 

 

Red Dot točkovni merilec ali refleksni Red Dot spektiv omogoča lažje iskanje objekta, kadar je na teleskopi fiksno pritrjen kompaktni digitalec.

 

 

Oprema

 

Med teleskopi so v digiskopiji čislani predvsem teleskopi  Swarovski (Swarovski ATS in STS 80 HD), Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL. Da se fotografirati tudi z drugimi teleskopi, vendar je kvaliteta zapisa slabša. Premer leče teleskopa mora biti vsaj 70 mm!  Večina za digiskopijo uporablja digitalne  fotoaparate Nikon Coolpix 990, 995 in 4500. Zakaj? Nimajo zunanjega zooma in omogočajo vpetje digitalnega fotoaparata na okular teleskopa z vmesnikom, razdalja med lečami okularja in objektiva pa je izredno majhna, kar je za fotografiranje skozi teleskop bistvenega pomena. Na ta način zmanjšamo možnost pojava vinjete (obroča) na fotografiji. Vmesnik (adapter) je možno tudi kupiti, saj so izdelovalci digitalnih fotoaparatov (predvsem Nikon) in teleskopov že ponudili trgu svoje, sicer drage vmesnike. Lahko si ga izdelate sami oz. vam ga po navodilih izdela najbližji strugar.  Za kvalitetno zajemanje digitalne fotografije pri digiskopiji so bistvenega pomena dober in stabilen stativ, žični sprožilec  ter senčilo za LCD zaslon. Nosilec za žični sprožilec lahko kupite ali pa si nosilec izdelate sami.  Elektronski sprožilci (Remote control) niso najboljši zaradi časovnih zamikov,  pa še dragi so, če jih kupite kot dodatno opremo. Senčilo za LCD zaslon lahko kupite ali pa si ga naredite sami iz priročne "napravice" za ročno ogledovanje diapozitivov. Zaradi naknadnega ostrenja na teleskopu, ki je včasih nujno,  je bolje da ima senčilo  tudi lupo, v kateri bomo izostritev na ekrančku bolje videli.

 

 

PREVIDNOSTNI UKREPI!

 

Pri premikanju stativa in teleskopa bodite pozorni na sonce, če je na teleskopu z adapterjem pritrjen vklopljen digitalni fotoaparat, saj lahko trajno poškodujete fotoaparat, če skozi teleskop "zaidejo" neposredno sončni žarki!

 

 

Portret velike bele čaplje Egretta alba. Oddaljenost cca. 20 m.

 

Bodočnost digiskopije

 

Vsekakor bo navdušila marsikaterega naravoslovnega fotografa in opazovalca ptic, ki bo ali v celoti zamenjal  klasično zajemanje slike (film) ali pa bo digiskopijo uporabljal le kot dodatek pri svojem delu. Nenazadnje ne gre pozabiti tudi na t.i. paparazze, ki zaenkrat še vedno uporabljajo zrcalno-refleksne kamere in drage teleobjektive.

 

NASTAVITVE, TRIKI IN OBDELAVA ZAPISOV

Začetne težave so nujno zlo vsakega, ki se prvič poda v digiskopijo. Šele z vztrajnim delom in nabranimi izkušnjami bodo prišli tudi dobri rezultati. Digiskopija je vse prej kot klasična naravoslovno fotografska tehnika, saj včasih bolj spominja na studijsko fotografijo, ko pred uspešnim fotografiranjem nastavljamo vse možne parametre, ki nam jih digitalni fotoaparat nudi in zahteve, ki jih narekuje digiskopiranje.  Na začetku je bolje, da se posvetimo nepremičnim objektom, saj je npr. fotografiranje premikajoče ptice zahteven zalogaj tudi za izkušenega »digiskoperja«. Tudi pri izkušenih fotografih, je odstotek kvalitetnih zapisov komajda večji od 10. Pri vsakem izbranem objektu posnamemo vsaj 100 in več zapisov, ki jih bomo kasneje z osebnim računalnikom doma pregledali in uredili. Čeprav se sliši nemogoče, pa je z digiskopom možno uspešno fotografirati tudi ptice v letu. Tu pa moramo imeti tudi kanček sreče.

Z razmahom digiskopije v svetu in s pridobljenimi izkušnjami številnih naravoslovnih fotografov, sta bila za dobro digiskopijo izbrana Nikonova digitalna fotoaparata Coolpix 990 in njegov naslednik Coolpix 4500, kar pa ne pomeni, da z drugimi fotoaparati ni mogoče digiskopirati. Ker tudi v Sloveniji pri digiskopiji uporabljamo večinoma Nikon Coolpix 4500 (trenutno se s tem resno ukvarjamo le trije), bodo predstavljene nastavitve na digitalnem fotoaparatu iz njegove zbirke možnosti.

 

 

Polojnik Himantopus himantopus. Oddaljenost cca. 10 m.

Nastavitve na digitalnem fotoaparatu:

Če je le možno nastavimo na digitalnem fotoaparatu na največjo optično povečavo (pri CP 4500 le na 3x, saj so s 4x povečavo zapisi premehki - manj ostri) ter na okularju teleskopa na najmanjšo. Povečavi lahko spreminjamo, vendar le do točke preden se pojavi obročasta obroba na fotografiji.

Vešči digiskopiranja uporabljajo ročne nastavitve (manual), vsekakor pa lahko za začetek uporabite samodejne nastavitve (avtomatika zaklopnega časa, zaslonke).  Najboljše rezultate pri zapisih daje posebna makro nastavitev (rožica), lahko pa poizkusite tudi z drugimi možnostmi.

Kvaliteta zapisa
Tako kot je pri klasični naravoslovni fotografiji za kakovost slike in za možnost povečav pomembna zrnatost filma, je pri digitalni fotografiji pomembno število slikovnih elementov »pikslov«, iz katerih je slika sestavljena. Čim več je število pikslov, tem večja je ločljivost slike. Kvaliteten zapis zaseda več spominskega prostora na čipu (kartici). Velikost, ki jo v spominu zaseda slika ni odvisna le od števila pikslov, temveč tudi od tega, v kakšnem formatu je slika v spominskem čipu zapisana. Nikon Coolpix 4500 ima ločljivost 4.0 M (mega pikslov) in omogoča zapisovanje v stisnjenem jpg formatu (okoli 1100 KB) in formatu TIFF, ki v najvišji kakovosti zasede okoli 15 MB.  Pri digiskopiji uporabljamo format jpg z nastavitvijo ločljivosti na »Fine«. Formata TIFF zaradi časa shranjevanja na kartico načeloma ne uporabljamo, saj kvaliteta zapisa ni bistveno boljša.
Velikost zapisa naj bo 2272 x 1704 ali vsaj 1600 x 1200. Tisti, ki želite obdržati ti.  »Leica format«,  imate možnost izbire razmerja 3:2 (2272x1520).

 

Portret kmečke lastovke Hirundo rustica. Oddaljenost cca. 5 m.

Osvetlitev in ostrenje
Zaslonka, čas osvetlitve in ISO so močno povezane neodvisne spremenljivke, ki fotografu omogočajo zajemanje slike v zelo različnih svetlobnih pogojih. Lestvica ISO določa občutljivost slikovnega tipala in deluje enako kot pri klasičnih fotoaparatih. Občutljivost sistema nastavite na 100 ISO. Če so svetlobni pogoji slabši lahko občutljivost povečate največ do 200 ISO. Kvaliteta zapisa bo zadovoljiva. Ko nastavite občutljivost, je treba izbrati pravo kombinacijo odprtja zaslonke in hitrosti osvetlitve, ki je izražena v lestvici zaklopnih časov. V digitalne fotoaparate so vgrajeni večinoma trije merilni sistemi (merjenje okoli sredine, matrično merjenje in točkovno merjenje). Merjenje okoli sredine deluje tako, da nastavi osvetlitev glede na predmete, ki so postavljeni v središče iskala. Primerno je za središčno postavljene kompozicije. Veliko boljše je matrično oziroma segmentno merjenje in je zasnovano za zahtevnejše fotografe. Deluje tako, da izmeri svetlost v štirih posameznih delih fotografije, pa še eno v sredini. Nato sistem izračuna povprečje teh meritev v eno samo vrednost. S tem fotografijo svetlobno uravnotežimo. Bolj zapleteno točkovno merjenje izmeri manjše področje v sredini, ki pa ga je pri CP 4500 mogoče ročno prestavljatii tudi v levo in desno ali navzgor oz. navzdol z nastavitvijo »Spot AF area«. Ta nastavitev se pri digiskopiji največkrat uporablja.
Za izravnavanje beline (White Balance) nastavimo na samodejni način (Auto). Merilnik svetilnosti v fotoaparatu ne more sam vedeti, kateri del fotografije je najpomembnejši, ker se odziva le na spremembe svetlobe, zato ga je potrebno »prisiliti« v drugačno delovanje. Večina dobrih digitalnih fotoaparatov omogoča zaklepanje nastavitev osvetlitve in ostrine blizu sprožilca ali pa lahko nastavitve zamrznete tako, da do polovice pritisnete sprožilec. Zaklepanje nastavitev omogoča merjenje pomembnih delov motiva, shranjevanje nastavitev in potem premik kompozicije in zajem fotografije. Pri digiskopiji je zaklepanje nastavitev več kot dobrodošlo, saj nam poleg premika kompozicije omogoča še dodatno ostrenje z vijakom teleskopa. Najtežje opravilo pri pravilni nastavitvi svetilnosti se pojavlja pri zajemanju popolnoma belih ali popolnoma črnih objektov (npr. ptic).  Tu brez preizkušanja ne bo dobrih rezultatov. Če so svetlobni pogoji dobri,  si lahko pri digiskopiranju vedno privoščimo merjenje na najbolj svetlem delu objekta. Če je fotografija pretemna, jo lahko kasneje popravimo z ustreznim programom za obdelavo slik (Adobe Photoshop, Elements). Če na terenu ugotovimo, da je nastavitev dobra, jo pri CP 4500 lahko zaklenemo z ukazom AE-L Lock in z istimi nastavitvami fotografiramo naprej.  Če se ne moremo odločiti o pravilni nastavitvi svetilnosti, lahko pri CP 4500 uporabimo način »uokvirjanja« (bracketing), ko aparat naredi namesto enega posnetka tri (ali pet) posnetke, od katerih je eden osvetljen v samodejnem načinu, drugi je za določeno vrednost podosvetljen, tretji pa je za isto vrednost svetlejši. Za bolj zahtevne fotografe je na razpolago možnost povsem ročnih nastavitev.
Nikon Coolpix 4500 nam omogoča samodejno ali ročno fokusiranje z različnimi opcijami. Pri digiskopiji uporabljamo fokusiranje v AF Area načinu (AF Area Mode).
Seveda nam digitalni fotaparat Nikon Coolpix 4500 omogoča še nekatere druge nastavitve, ki jih lahko spreminjamo ali pa tudi ne (kontrast, barva, ostrenje itd.).  V osnovi velja pri digiskopiji pravilo prednosti zaklopnega časa pred globinsko ostrino. To pa zaradi velikih povečav in tresljajev ob tem.

 

Taščica Erithacus rubecula. Oddaljenost cca. 8 m.

 

Odločilni trenutek
Sposobnost, ki odlikuje odlične fotografe je nekaj, kar si lahko pridobite samo z vajo - instinktivno vedeti, kdaj točno pritisniti na sprožilec fotoaparata. Nekateri fotografi so razvili to sposobnost kot neke vrste šesti čut in lahko točno predvidijo kdaj je potreba posneti fotografijo. Termin »odločilni trenutek« je prvi uporabil francoski fotograf Henri Cartier-Bresson, ustanovitelj mednarodno priznane agencije Magnum Photo. Njegovo mnenje je, da bi moral vsak fotograf točno vedeti, v katerem trenutku se subjekt najbolje nastavlja objektivu in tako skoval »odločilni trenutek«. Predvidevanje je potrebno vaditi v različnih okoliščinah, le na ta način bomo dosegli dobre rezultate. Pri digitalnem fotoaparatu je potreba upoštevati dejstvo, da imajo vsi digitalni fotoaparati težavo, ki ji pravimo zastoj zaslonke, nastopi pa zaradi tega, ker potrebuje fotoaparat nekaj časa za to, da sliko zajame, obdela in shrani v pomnilnik. Zaradi tega ni mogoče narediti naslednjega posnetka, vse dokler podatki prejšnjega niso shranjeni. Kadar imamo opravka s hitro gibajočimi se objekti, pa nam CP 4500 omogoča poseben način snemanja, ko ob pritisnjenem sprožilcu naredimo serijo posnetkov. Izberemo lahko celo nastavitev BSS (Best Shot Selector), ki po seriji zajetih fotografij avtomatično izbere najostrejšo sliko in jo shrani v pomnilnik, ostale pa zavrže.  Če fotografiramo v razmerah, ko so zunaj izredno nizke temperature (pod ničlo), moramo vedeti, da se bodo funkcije digitalnega fotoaparata še upočasnile.

 

Navadna čigra Sterna hirundo. Oddaljenost cca. 20 m.

Histogram
Vsi digitalni zrcalno refleksni fotoaparati in kakovostni kompaktni digitalni fotoaparati omogočajo pregled barvnega histograma na LCD zaslonu. Na histogramu je grafično prikazana količina barvnih pik z določeno svetlobno vrednostjo, ki je na grafu vodoravno. Na levi strani so senčni toni, na desni strani pa je vidna količina zelo svetlih pik. Pri zajemu vsakega posnetka lahko tako presodite osvetlitev z enostavnim pogledom na histogram. Če fotoaparat te funkcije ne omogoča, jo lahko uporabite v programu za obdelavo fotografij, ki jo najdete pod oznako »Levels« (več o tem v nadaljevanju prispevka).

Nastavitve na teleskopu:

Bistvenih nastavitev na teleskopu ni. Uporabljajte okularje povečav največ do 32 x. Ko na teleskopu izostrite sliko z očesom, bo najverjetneje potrebno dodatno poostriti tudi takrat, ko je digitalec pritrjen na teleskop, saj naše oko vidi drugače od optike fotoaparata. Z nekoliko vaje pa lahko ostrite le na LCD zaslonu.

Za hitrejše delo lahko fotografirate z roke, tako da na okular prislonite fotoaparat. Metoda zahteva rutino in odličen stativ. Če digiskopirate z adapterjem, potem uporabite tudi žični sprožilec s posebnim nosilcem. Na ta način zmanjšate možnost tresljajev.

Idealno razmerje leč je v njihovem premeru, konveksnosti ipd. To razmerje se je izkazalo kot najboljše pri kombinaciji teleskopov Swarovski modelov 80 HD in Nikonovimi CP fotoaparati (predvsem CP 990, 4500). Bistvenega pomena je tudi razdalja med lečo objektiva digitalca in lečo okularja teleskopa, ki mora biti čim manjša, sicer se vam na robovih fotografije pojavi temen obroč. Obroča se rešimo z večjo povečavo zooma na digitalcu in manjšo na okularju. Sami poiščete idealno razmerje za vašo opremo!

 

Mlakarica Anas platyrhynchos. Oddaljenost cca. 30 m.

 

 

Obdelava slikovnih zapisov

 

Razumevanje histogramov

Tako, kot je pri nekaterih naprednih digitalnih fotoaparatih (omenjeno zgoraj) na voljo prikaz grafikonov (histogramov) zajema, je enak grafikon na voljo tudi v programih za obdelavo slik. Ta nam kaže stopnjo svetlobe na sliki. Horizontalna os kaže stopnje od 0 (črna) do 255 (bela), vertikalna os pa kaže število pik na sliki na določeni stopnji. Histogram nam pove veliko o sliki in o njeni »zdravi« osvetlitvi. Idealna osvetlitev je takšna, kjer imamo dober nivo od črne do bele z lepo, tekočo krivuljo. Histogram je že sam po sebi koristen, vendar se moramo dela z njim privaditi. Z nadzorom stopenj gremo lahko še dlje in z ukazom Stopnje (Levels) dodamo še nekatere izboljšave. Več kot se boste naučili o stopnjah, boljše bodo vaše slike.

 

Ostrina

Zmerna uporaba orodja za povečevanje ostrine v programih za obdelavo slik ponavadi izboljša izgled fotografij na spletnih straneh, saj naše oči zaradi nizke ločljivosti računalniškega zaslona (72 dpi) in oddaljenosti gledanja, sliko zaznavajo kot jasno. Pri ostrenju fotografij namenjenih tisku, pa pretiravanje ni priporočljivo. Fotografije nastale z digiskopijo ostrimo z ukazom Unsharp Mask. Ostrenje lahko izvajamo na celotni fotografiji, če pa želimo obdržati ali ustvariti učinek globine polja, izostrimo le objekt s selektivnim filtriranjem fotografije (ustvarjanje plasti). Ozadje fotografije ne spreminjamo ali pa ga namerno zameglimo.

 

Seveda bi lahko napisal tudi kaj o izrezu oz. izboljšanju kompozicije, ki pa je lahko včasih za fotografa bolj intimnega značaja, zato tovrstne lepotne popravke prepuščam posamezniku samemu.

 

Na koncu morda še misel o tem, ali je to še naravoslovna fotografija.  Mnenja o tem so različna. Sam se pridružujem mnenju tistih, ki pravijo, da je fotografija namenjena nekemu končnemu uporabniku, ki so mu všeč lepi in dovršeni slikovni zapisi. Če s popravki ne pretiravamo in če s fotografijo ne skrivamo lepotnih popravkov, je cilj takega izdelka upravičen. Tudi v tiskarnah skorajda ni revije, ki bi izšla brez lepotnih popravkov na slikovnem materialu in nenazadnje so pred desetletji z retuširanjem fotografije že popravljali.

 

Kakšna bo prihodnost digiskopije, bo pokazal čas. O tem pa kdaj drugič.

 


 

 

Več podatkov  posameznih fotografij dobite na naslovu Digiscopia Slovenica http://www2.arnes.si/~kpornitold1/digiscopia_slovenica/index.html

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com