Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Nova prelomnica v fotografiji / od prvega na svetu do Butal

28.03.2014 00:50

Avtor: Matjaž Intihar

Pred 10 leti ni bilo več dileme. V fotografiji smo naredili nov velik korak. Digitalna tehnika je bila sprejeta in analogno se je kar hitro začelo umikati iz trgovskih polic. Prav tako so še najbolj analogno zagrete glave spoznale, da bo treba ohladiti zagretost za nečim, kar je industrija in želja po novih dobičkih že pred leti pokopala.

Pred nami so bila leta neverjetnega tehničnega razvoja in predstavitev digitalnih fotografskih kamer. Tisti, ki že nekaj let spremljate forum e-Fotografija se spomnite, da je lahko več dni potekala razprava o novi kompaktni kameri iz najnižje cenovne stopnice. Ob vsaki novi kameri DSLR pa so se kot po vrsti prodajali stari modeli, z željo čim hitreje dobiti novega.

In danes? Vse se je umirilo. Lahko se najavi novost v profesionalnem razredu, pa le redko kdo še klikne na tipkovnico. Evforije ni več, lovljenja točk, imena novega modela kamere ni več. Fotograf kamero ima in nov model bo brez težav preskočil. V bistvu smo prišli v čas zlate analogne dobe, ko so proizvajalci menjali kamere na 6 do 9 let. Hobi fotograf pa je menjal kamero na 10 let ali še kasneje, oziroma, ko je kamero v znanju in uporabniški vrednosti prerasel.

Zdaj smo v fotografski tehniki še na eni prelomnici. Pred dvemi leti sem že zapisal, da so kompaktne kamere že odpisane. Danes se hitro umikajo Fotofonom in tablicam. Le še nekaj modelov ima možnost preživetja, kot recimo megazum kamere. V modele kamer, katerih imena so bila "pojem" (mju, IXUS), dodajajo (mju so celo ukinili) vse cenejšo tehnologijo in nas žele prepričati v še zadnji nakup. Kakovosti med kompaktnimi kamerami že dolgo ni več. Tam, kjer je še kolikor toliko obstala, pa so cene kamer tako zasoljene, da si jo zopet le redko kdo še privošči.

Iz pionirske Olympus ideje manjšega tipala m4/3 in nekega nostalgičnega trenda ter novih tehnoloških možnosti je nastal razred kompaktnih sistemskih kamer (CSC - Compakt Sistem Camera). Ohišje je bilo podobno kompaktnemu, le funkcije, kot tehnika so bile zelo sorodne z DSLR. Obenem pa še možnost menjave objektivov, ki so lahko manjši zaradi krajše razdalje od zadnje leče do tipala. Namreč, kamere iz razreda CSC nimajo več zrcala. Zanimivo, Canon je svoj sistem objektivov EF-S in kamer iz razreda APS-C prilagodil manjši razdalji, že s kamero EOS 300D iz leta 2003.

Vendar so šle kamere CSC še naprej in dodali so jim EVF (elektronsko) iskalo. Zdaj so zelo podobne kameram DSLR, predvsem pa manjše, lažje, prav tako objektivi.

Zato smo sedaj prišli do razpotja, ko kamere DSLR iz nižnjih stopnic počasi že zamenjujejo kamere iz razreda CSC. V tem razredu so vse bolj prodorni; Fujifilm, Olympus, Panasonic, Samsung, Sony, sledi še Nikon, medtem ko se Canon v tem sistemu ne znajde, ali bolje rečeno, se še ne želi znajti. Zaradi možnosti EF-S objektivov in bližjega manjšega zrcala, so raje naredili EOS 100D. Kamera, ki je po meri, teži, enaka kameram CSC z EVF iskalom, a ohranja vse DSLR prednosti. Vendar te kamere ne moremo dajati v koš vstopnih kamer DSLR.

Ob pogledu na nova modela vstopnih kamer DSLR, ki sta edino še ostala, Canon EOS 1200D in Nikon D3300 se opazi, da ni daleč čas, ko vstopnih kamer DSLR ne bo več na trgovskih policah. So prevelike, z več objektivi je opazno več teže, volumna in tudi cena ne ostaja več prijazna. Predvsem pa, kdor si želi hitrih in zmogljivih kamer DSLR in spozna ali si želi njihove prednosti, si raje izbere tisto iz višje stopnice. Čeprav zopet zanimivo. Marsikateri uporabnik zmogljive kamere DSLR je ugotovil, da je pretežka, prevelika, da ne služi namenu hobi fotografije in je enostavno pristal med kamerami CSC.

Sony nam je že pokazal, da se lahko svetlobni jašek s prizmo in zrcalom zamenja tudi v kamerah iz najvišjega 35mm razreda (alpha 99). Tako, da bo tudi pri FF kamerah čez nekaj let prišlo do sprememb in karte se bodo močno premešale. Fotografska tehnika je v novi večji evoluciji in med podjetji se bodo začele mešati nove karte. Torej, prišli bodo novi sistemi, ki nas bodo prepričali, da zamenjamo našo še neizrabljeno, "staro" opremo.

Samo profesionalni, športno reporterski svet, bo še potreboval najhitrejše kamere in celovit sistem. Tako, da sta v tem segmentu Canon in Nikon še nekaj časa mirna. Toda teh kamer se proda za vzorec. Okoli dva do tri tisoč na mesec v celem svetu. S tem se ne da preživeti. Me prav zanima kakšen bo fotoreporterski svet čez pet let?

Zaenkrat je še tako, da je lahko tudi v najcenejših kamerah "stari" mehanični sistem zrcala, medlice, ogledal v glavi (prizmo so že leta 2003 v cenejših kamerah zamenjali z ogledali), zaklopa tehnološko dovolj kakovosten, da so lahko kamere DSLR iz najnižjega razreda po ceni močno konkurenčne kameram CSC. Vendar CSC razred zelo hitro napreduje in širi celoten sistem, kamere DSLR iz vstopnega razreda pa so tudi tehnično vse bolj okrnjene.

Prelomnice so vidne tudi pri proizvajalcih. Tisti veliki bum želja, imeti novo, najnovejšo digitalno foto kamero je končan. Okoli leta 2009 smo bili na 100 milijonov prodanih digitalnih fotokamer. Velika večina prodaje je šla na račun kompaktnih kamer. Le te so se prodajale pod razno raznimi imeni, saj je vsak želel pristaviti lonček, da v času evforije v njega pade kakšen kovanec.

Danes smo na pogorišču! Prodaja fotokamer je ustavljena glede na zlate čase. Pametni telefoni so naredili selekcijo. Le še redka podjetja na široko nudijo kompaktne fotokamere. Da je zmeda še večja, ima najširšo paleto podjetje, ki je vedno veljalo za zgolj profesionalno.

Prelomnica med foto podjetji

Vsem znani Kodak je končal svojo poslovno pot. Podjetje, ki je od leta 1888 in izuma celuloidnega filma bilo sinonim v fotografiji, se v digitalni dobi ni znašlo. Čeprav so bili močni v digitalzaciji slike, že 20 let nazaj preko grafične tehnike, ter imeli obilo lastnih patentov, so enostavno spoznali, da je bolje vse skupaj prodati. Takih dobičkov kot so jih poznali v času filma, se ni dalo več imeti in denar je odšel drugam. Kodak, klobuk dol. Z bogom!

Fujifilm še deluje. Podjetje, ki je v 70-tih pokazalo kakovost, drugačnost in cenenost, je v 90-tih potisnilo Agfo v kot in sililo Kodak v resno bitko za primat med filmi. Vendar tudi Fujifilm je danes v dilemi. Dohodka od odličnih Frontier laboratorijskih strojev, fotopapirja in kemikalij ni več. Ostali so na odlični optiki za profesionalne video kamere in svoja tipala so prenesli v sistem CSC. Vendar izpad dohodka je bilo treba nadomestiti, fotooddelek pa ni tako močan, da bi lahko nadomestil izgubljeno. Vedno so bili bolj butični ponudnik kamer. Veste kje je danes na Japonskem Fujifilm vse močneje prisoten in išče dobičke? Odšli so v kozmetično industrijo!

Panasonic, ki nikoli ni bil v analogni fotografiji, je dobil svojo priložnost med digitalnimi kompaktnimi kamerami. Niso se ustavili in so vstopili še v m4/3 sistem. Danes so v CSC sistemu ob bok vsem ostalim konkurentom in upajo, da se bodo med hobi fotografi še bolje pozicionirali. Konec koncev so poleg Sony edini, ki so že dolga leta v digitalnem filmskem svetu.

Samsung je velik konceren. Pri nas ga kot ponudnika kompaktnih fotokamer niti nismo dobro poznali. Na azijskih trgih pa je močan. In ima še dodatno prednost. Svoje ime dobro predstavljajo po celem svetu tudi med še danes zelo želenimi produkti kot, HD TV, tablice in pametni telefoni. Ko se je Pentax prvič prodajal, ga je Samsung želel kupiti. A da bi japonsko podjetje padlo pod korejsko! Pentax je nato "reda radi" kupila Hoya in ga čez čas prodala Ricohu. Samsung pa pelje svojo pot naprej. Imajo svoja tipala, zaslone in še kopico druge elektronike. S kamero iz razreda CSC, modelom NX30 z EVF iskalom in vse širšim sistemom objektivov, so pokazali, da so povsem konkurenčni z japonskimi ponudniki Olympus, Fujifilm, Panasonic, Sony, Nikon.

Sony je po nakupu Minolte hitro spoznal, da se ne bo uspel kosati z vodilnima na področju kamer DSLR. Kompaktne kamere so močno okrnili v ponudbi, toda tiste katere nudijo so med dražjimi, a odlične. Med prvimi so vstopili med ponudnike kamer CSC, obenem pa tudi kamere DSLR spremenili in namesto zrcala vstavili polprozorni film, ter namesto prizme vstavili EVF iskalo. Jim bo uspelo s temi idejami dobiti širši segment fotografov pa bo pokazal čas.

Olympus ima zadnja leta kar precej težav s svojim foto oddelkom. Čeprav so zelo inovativni, se je vedno kje zataknilo. 4/3 sistem so ugasnili. Kompaktne kamere z imenom mju, ki so bile v analogni dobi pojem kakovosti, so povsem razvrednotili s slabimi modeli in na koncu celo ukinili. So pionirji m4/3 razreda in med kamerami CSC imajo danes najširši sistem. Jim bo uspelo?

Pentax kar nekako "caplja" na mestu. Po Hoya, jih je prevzelo podjetje Ricoh, ki je bilo v 60-tih in 70-tih tudi zelo inovativno med analognimi fotokamerami. Ricoh je napovedal, da bodo dali Pentax nov zagon. Upajmo! Na letošnji Fotokini bomo dobili dokončen odgovor.

Tu je še Canon. Podjetje, ki že več kot 80 let deluje v celoti v foto imagingu. Čeprav so že desetleja tisto podjetje, ki zna najbolje razporediti kaj dati kupcu in koliko mu vzeti, pa so se ravno zaradi razpršenosti segmentov vedno znali dobro obrniti v časih dobrih in slabih let. Vzemite kakorkoli, ampak sam sem spoznal, da med klasičnimi foto ponudniki najbolje obvladajo besedo dobiček.

Še 30 let nazaj, jim je fotografski svet predstavljal samo 20-25% zaslužka. Več so jim prinašale inovacije, oziroma plačila za njihove patente. Enkrat jih dobro gre pri kopirnih aparatih, zdaj jih menjajo z grafičnimi stroji, potem printerji, imeli so odlična leta s fotokamerami, danes služijo bolj s prodajo objektivov in medicinskimi napravami za preslikavo, včasih pa jih rešujejo printerji, ali čisto navadni kalkulatorji.

Toda Canon se ni izneveril svoji zgodovini. Po številu predstavljenih patentov so vedno drugi ali tretji na svetu, z njimi tudi odlično služijo. Prav inovacije so doprinesle do AF motorčkov v objektivu in sistema stabilizacije slike, ki sta omogočila neverjetno, da je Canon prevzel primat Nikon v profesionalnem razredu. Obenem so vedno stavili na procesorje in prav ta je prinesel kamero AE-1, ki je v hobi fotografijo prinesla elektronsko revolucijo in dobiček.

V digitalni dobi so tako kot vedno bili konzervativci. Počakajo, kaj pripravijo drugi in nato predstavijo svojo pot. Tako so bili prvi, ki so v DSLR kameri uspešno zamenjali CCD s cenejšim in z energijo manj požrešnim CMOS.

Prav lepo krmilijo med modeli in se še vedno držijo filozofije, dam, kolikor daš. Prav zaradi širšega spektra proizvodov, so lahko pri kamerah bolj premišljeni in ne skačejo na prvo žogo. Prav zanimivo bo videti s čim bo po poizkusu s kamero M, Canon vstopil v razred kamer CSC in tako tudi sebi zaprl pot proizvodnje kamer DSLR iz vstopnega razreda.

Nikon puščam za konec. So podjetje, ki je bilo in je še vedno najbolj ranljivo. Vse od 60-tih let so sinonim za profesionalnost, saj so v veliki večini samo foto usmerjeno podjetje. Zato je njihova oprema vedno temeljila na visoki kakovosti in v kameri je bilo vedno dodano nekaj več. Pri njih nikoli nisem videl filozofije Canon, ampak so dodali več, boljše, zato tudi nekaj več zahtevali, res da najbrž manj zaslužili, a s tem kazali fotografu pravi odnos. In ne čudi, da ima Nikon še danes največ zvestih "vernikov"! Nekaj malega sta jih imela še Minolta in Pentax. Canon tako zvestih nikoli. Kot da se tudi kupec zaveda, kako podjetje diha za njega. Žal je Nikon, AF tehnologija prvič presenetila. S svojimi kamerami so šli po poti Minolte in motorčka v kameri. Konkurent je leto za vsemi z motorčki v objektivu povsem spremenil igro. Komaj je Nikon doumel napako, jih je presenetila tehnologija stabilizacije tresenja. Obe tehnologiji sta bili pod patenti in možnost uporabe tehnologije za stabilizacijo je za druge sprostil šele dogovor med Canon in japonskim ministrstvom za industrijo. Tudi investitorji v obe podjetji, so imeli svoje prste vmes. Nikon se je z LBcast tipali tudi šel svoj razvoj. A so zavili iz prave poti in sedaj sodelujejo s Sony.

Danes je Nikon podjetje, ki v fotoproduktih išče vse možne nišne poti in dodaten zaslužek. Kar naenkrat so tam, kjer nikoli niso bili doma, prodajajo svoje ime in ne najnovejšo tehnologijo, saj so ponudniki najcenješih kompaktnih kamer in z najširšo paleto le teh v vseh smereh. Med kamerami DSLR so odlični, a za lastni dobiček v komponentah mogoče preveč odvisni od drugih. Počasi tudi dodajajo v svoj AF sistem vse zapoznele objektive, da bo sistem popolen.

Menim, da se mora Nikon za svoj obstoj najbolj boriti na vseh frontah in ohranjati pozicijo tako med hobi fotografi, kot med profesionalci. Majhno podjetje glede na Samsung, Panasonic, Sony, Canon, pa ne bo popustilo in nam bo še vedno nudilo visoko kakovost. Po eni strani pa je njihova majhnost lahko tudi prednost. Ko veliki obupajo ob velikih stroški in dvomijo v pravilnost odločitve, se preusmerijo na druge produkte. Nikon, kot bolj ozko in manjše podjetje še vedno pelje idejo naprej. Druge možnosti niti nimajo.

Nikon poizkuša močneje konkurirati v CSC sistemu s samosvojim sistemom Nikon 1. Jim bo še uspevalo kot do sedaj, ko so se še vedno dobro znašli in ponovno dvignili na sam kakovostni vrh, pa bo pokazal čas. Majhnim podjetjem na globalnem trgu, kjer velja zakon dobička, ni lahko. Nekaj let nazaj, so bili že skoraj domenjeni da gredo pod okrilje HP-ja, pa ni bilo potem nič iz tega. Upam, da nas bodo še razveseljevali in dodajali plin v novostih, ter s tem tudi konkurenco silili naprej.

Za konec

Celotni fotografski industriji ni lahko. V lepih analognih časih smo vsi skupaj kar nekako spali. Podjetja s počasno proizvodnjo, fotografi z osvojenim znanjem. Vsi smo bili zadovoljni. Digitalno je prineslo ogromen zasuk, a tudi napredek. Predvsem Fotofoni in tablice so prinesli fotografijo vsakomur. Tako da so "prave" fotokamere postale manjšina v svetu zajema slike. Kdo bo v tem boju za kupce preživel, kdo odskočil naprej, bomo hitro videli. Letos jeseni bo Photokina in kakšen odgovor se bo že slišal na hodnikih. Čez leto, dve, tri, pa zna pasti še kakšno podjetje. Žal. Kupcev je premalo, ponudbe preveč, vse te tehnike in stalno novih nakupov se pa mnogi tudi naveličajo.

Saj ni res, pa je!

Se še spomnite Hi-Fi komponet. Klase A in B, pa navadnih hreščečih tranzistorjev in seveda, tistih samosvojih komponet z "lampami"! MP3 format in iPod sta Hi-Fi dobesedno "ubila". Danes ni pomembna kakovost zvoka, ampak hitrost menjave pesmi in priročnost v roki. Sem ter tja se še sliši kakšen lep, širok, poetičen zvok iz kakšne kleti ali stanovanja. Ah, romantika predojačevalcev, eqvilazerjev, ojačevalcev, gramofonov in velikih zvočnikov. Še sam včasih prižgem vse te velike škatle in jočem ob redkih kakovostnih ploščah od zvočne nostalgije bolj, kot ob izgubi temnice.
Naj povprašam na Apple, ali bodo tudi velike "fotoškatle" čez čas "pometli" s kakšno "iLight" napravico? No, saj najbrž že pri velikem konkurentu Samsung vedo, kako se bodo spravili na japonce. Google očala že prinašajo fotografijo v povsem druge dimenzije.
V bistvu pa sem pred leti že napovedal tezo, da čakam na škatlico z možnostjo zajema elektomagnetnega valovanja brez leče (objektiva). No tudi to še pride, a najprej v tem desetletju opravimo s Hi-Fi foto.

Prelomnica v foto Butalah - ali zgodba / Od Olimpa...

Za konec še foto saga. Leta 1996 sem bil na sejmu "Fotostik". Na štantu od Canon, kjer sem sodeloval kot tehnični promotor, smo pokazali EOS D2000. Kamera na osnovi analogne EOS 1n in s Kodak digitalnim delom je bila tako posebna, da po svetu niso verjeli, da jo res predstavljamo. Vsi so se spraševali, kje je ta Slovenija, da že ima na ogled to tehnologijo. Na naslednjih sejmih "Informatika", so se kazale najnovejše kamere Olympus, Epson. K nam je prišla kamera z legendarnim imenom Contax.Contax Digital N je imela tipalo polnega formata s 6M točkami. Prava poezija in mokre sanje prijeti to kamero s ZEISS objektivi v roke, vsega foto sveta. Mi smo to kamero imeli in predstavili v širni svet. Že leta 2001 sem preizkušal in z naslovom "Digitalni stroj", predstavil prvo res pravo reportersko kamero Canon EOS 1D. Na slovitem dPrewiev, so se zopet spraševali kaj smo za eni, da imamo prvi to tehnologijo. Phil Askey (ustanovitelj in tedanji lastnik dPrewiev), ni verjel, da je to možno. Ko je Sony predstavil model CyberShot 818, smo se preko e-Fotografije že zbrali v ljubljanskem ZOO in pokazali slike na spletu. Na dPrewievu so ob naših predstavljenih fotografijah zapisovali nekaj o novinarskih racah. In res slikali smo tudi race, a oni so nas okarektirizirali, da pišemo novinarske race in da smo brez te kamere. Ko sem predstavil fotografije iz kamere EOS 1D MkII na spletu, se je še celo sam Phil Askey iz dPrewiev poklonil in ob njegovi zgolj novinarski predstavitvi in uradnih fotografijah objavil link do mojega članka in fotografij. To so bili časi, ko se je v Sloveniji prej kot kjerkoli v svetu pokazala nova napredna tehnologija (Olympus sistem E, Pentax K, Sony CyberShot, Canon EOS, Sigma SD), ko ob predstavitvah noben server ni zmogel navala klikov. In veste zakaj, ker so bili naši zastopniki teh podjetij zelo zato, da tudi mi nekje obstajamo in lahko kaj pokažemo. Pritiskali so na svoje principale in dosegli želeno. To so bilo časi, ko sem s podjetji podpisoval pogodbe za 20.000€ kazni, če bom prekršil pravila embraga (predhodnje objave) in kaj objavil predčasno. In časi, ko sem hodil po celem svetu na predstavitve, sodeloval v organizacijah kot Diwa Awards, oziroma dobil možnost pogovora z R&D šefi vseh proizvajalcev.

Ko je Nikon naredil pisarno v Sloveniji in se je trudil prevzeti največji tržni delež, je predstavil in dal na test novo tehniko takoj, ko je bilo možno. Ponavadi smo test najbolj zanimivih kamer objavili že takoj po koncu embarga. Kmalu smo vsi skupaj dobili veliko priznanje. Samo 40 novinarjev iz celotnega sveta, je bilo povabljenih na japonsko in predstavitev kamer, ki so Nikon zopet postavile na najvišjo stopnico. To sta bili kameri Nikon D3 in D300. Imel sem čast prisostvovati tej predstavitvi v Tokio in obiskati tovarno v Sendai.

Čez leto dni še Pentax predstavitev v Dubai za njihov nov začetek s Hoyo, in nato je v Sloveniji nastav mrk. Ne vem, toda marsikaj se je po letu 2010 spremenilo v naši deželi in postali smo korporacijam s svojo majhnostjo in veliki stroški enostavno odveč. Tako pridemo do...

... do Butal

Butale so Butale. In baje pove basen, ko so se Butale borile s pametjo, je pamet izgubila. Butale so imele pred 10 leti skoraj vse glavne foto korporacije v samem centru. Vsi smo se počutili kot na Olimpu, vse je bilo pri roki. Kolegi iz organizacije Diwa Awards niso mogli verjeti, da v Londonu, Amsterdamu, ne morejo pred nami dobiti kamer na test. Odlično se je sodelovalo in v svet so hodile informacije tudi od nas najprej. Denarja je bilo dovolj, za tisto kar si si res želel dati, kupovali smo kot nori male "svetleče" škatlice. Od nas so se korporacije širile še na druge sosednje foto trge. A pametna politika, seveda z našimi glasovi podpore, je hotela drugam, nazaj v "lepe" čase! In ko je pamet izgubila proti Butalam, so vse korporacije začele uhajati. V nekaj letih, so dobro zaslužili, marsikaj dobrega tudi tu pustili a kaj, ko so zmagale Butale in so s pametjo odšli. Ni pameti, ni zaslužka, ni prodaje, ni želje po delu in Butale danes ostajajo etnično Butalsko čiste. Tako je v Butalah vse manj foto in drugih zastopstev, bežijo od nas in ostajamo samo na malih pisarnah, vezani na države s pametjo. Samo kaj, ko iz Butal gledamo na druge, kot da so manj vredni in nam vračajo milo za drago z višjimi cenami. Kot izgleda bodo še Butale same toliko stisnile nas Butalce, da bo še te prodaje majhnih količin konec in bodo še te male pisarnice izginile, pa bo spet "lepo" kot nekoč.

Ko sem na začetku 80-tih v Butalah kupoval kamero tujega, zahodnega proizvajalca, sem šel v malo pisarnico firme, ki je v Butale uvažala vse mogoče. Kot edini so lahko uvozili tudi meni želeni produkt. Vendar samo, če sem ga kupil s točno določenim objektivom, pa ga hočeš ali nočeš. Naslednji pogoj, če bom plačal v naprej z devizami in počakal tri mesece in se ve, za 80% dražje kot je bilo čez mejo. Čeprav te je takrat kot Cefizlja tam čakal mrki carinik, si šel raje čez mejo po "tujo" kamero. Praktica mi žal ni več dišala, Zorki še manj, da bi pa enormno preplačeval... In izven Butal sem dobil želeno kamero brez neželenega objektiva in še celo v črni barvi namesto srebrne, da o lepem popustu ne govorim.

In glej, po moje bomo Butalci želeli pamet nazaj, žal pa z njo korporacije ne bodo več prišle in šli bomo Butalci čez danes nevidno mejo, kjer ni več "hop Cefizelj pa te imam" po želeno opremo. Ni več carine, ni več depozita (100DM), da sploh lahko greš čez mejo, ni več črnega nakupa deviz. A žal, denar bomo zopet nosili izven Butal, ker Butalc, Butalcu ne zaupa.

P.S.
Večina korporacij nas že kontrolira preko Budimpešte, Prage, Dunaja, pri nas so v večini ostale samo pisarnice z zelo omejenimi možnostmi. Bodo ob taki majhni prodaji na našem trgu, teh par preostalih sploh še vzdrževali? Če še ne veste, zadnji je padel Olympus. Še mesec dva in odhaja foto zastopstvo iz Butal v Prago! Zdaj bom Švejka prosil, če bom lahko najbrž z letno zamudo prišel do kake tehnike za test. Še malo po bo treba za vse po suport v večja mesta Avstro-Ogrske (Dunaj, Praga, Budimpešta). Še dobro, da je večini fotografija samo tako, da ujamejo trenutek in nekaterim lep hobi. Glede na dogajanje v Butalah, ne dam roke v ogenj, da nam še tega ne obdavčijo.
Res škoda, pa tako lepo je delovati, ko veš, da si z enako podporo (zaradi ljudi še celo boljšo), kot jo imajo v drugih prestolnicah normalnih držav. Žal tisti, ki so in še odlično delujejo po naših pisarnah ne morejo nič. Butale in izoliranost, ter vse kar paše še slabega zraven, smo si pridelali sami!

Prisrčna zahvala vsem, predvsem tistim iz foto korporacij, ki ste se in se še trudite, da smo na foto zemljevidu sveta. Žal vemo vsi, da nikoli več ne bo tako kot je bilo!

 
Avtor: Matjaž Intihar

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com