Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

Norveška (1.del) - Uvod in številke / FotoPOTEP

10.01.2017 13:48

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

Norveška 1.del


Do leta 1960 je bila Norveška revna država. Ribištvo in poljedeljstvo sta bili glavni dejavnosti. In še to v zelo težkih klimatskih razmerah. Slika prikazuje življenje iz okoli leta 1930. V Oslo imajo zanimiv muzej na prostem (Folksmuseum). Cerkev iz leta 1100, stare kašče, hiše, šola, trgovine, banka, celo bencinska pumpa, vse je opremljeno kot nekoč. V hišah, šoli, na polju, so ljudje oblečeni kot v tistih časih in prikazujejo način dela, življenja.
 

Uvod

Na Norveškem sem bil že šestkrat. Dvakrat pozimi in štirikrat poleti. Vseskozi sem bil bolj v mestih in z železnico, ladjo ter po zraku potoval med njimi. V bistvu sem bil vedno fotografsko delovno za njihove turistične agencije. Tako sem spoznaval en del Norveške in način življenja. Tokrat sem se načrtno odločil, da grem meseca junija raziskat norveško pokrajino. Vemo iz vseh turističnih vodnikov kaj je tisto "must have" za videti. To je predvsem polotok Lofoti in fjordi. Prepričati sem se želel kje so tiste "prave" fotolokacije in v katerem času dneva so zanimive, ter ali se da v določenem času priti do njih. Vse z namenom, da bi te lokacije ponudil tudi za organizirani FotoPOTEP.
Zaradi podobne geografske lege sem pokrajino večkrat primerjal z Aljasko. Vendar neke vzporednice ne gre potegniti.


Danes je Norveška razvita država, katero so naftna polja na severnem morju povzdignila v najbogatejšo državo na svetu. Če so še 20 let nazaj Švedi na Norvežane gledali podcenjevalno, jim zdaj zaradi nafte močno zavidajo.
Naftna družba Statoil, je offshore podjetje in samo 4% denarja se vrne nazaj na Norveško. Vse ostalo so investicije po svetu. Za ta denar pa Norveška skrbi predvsem za infrastrukturo. Dolžina obale, otoki, zalivi, zahtevajo odlične trajektne povezave, mostove in celo podvodne tunele.
 

Presežniki

Dežela vikingov, fjordov, polarnega pasu, ima kar nekaj presežnikov. Norveška velja po mednarodnih merilih za najbolj miroljubno državo. Ne čudi, da je prestolnico Oslo, Alfred Nobel sam izbral za kraj podelitve njegove nagrade za mir.
Norveška je glede na denarne rezerve na prebivalca zaradi nafte in plina, postala najbogatejša država na svetu. Zaradi hitrega razvoja so cene pri njih med najvišjimi na svetu.
Je najdaljša država v Evropi, saj je zračne črte od južnega rta Lindesnes do najbolj severne točke Nordkapp, kar 1700km in od Nordkappa jo je naprej bolj na vzhod še za okoli 100km. Za lažjo ponazoritev dolžine. Od Osla do Nordkappa je v zračni črti toliko kot od Osla do Rima. Obale imajo v zračni črti kar 2650m. Če se upošteva celotno obalo s fjordi, polotoki in otoki (brez že močno na severni pol obli ležečega Svalbard) v bližini kopnega (teh je več kot 50.000), je obala dolga več kot 30.000km. Imajo najdaljši predor (Laerdal 24,5km) na svetu, ki je namenjen javnemu cestnemu prometu. Gradijo najdaljši podvodni predor (14km) pri Stavangerju, ki bo namenjen javnemu cestnemu prometu. Odsek železniške proge z največjim naklonom za javni prevoz (Myrdal - Flam). Največja skakalnica je v Vikersundu, katera je prevzela primat Planici. Tu je tudi največji evropski ledenik Jostedalsbreen.
Norveška je presežnik tudi v športnih aktivnostih, predvsem zimskih. So izumitelji smučanja, smuči. Imajo z naskokom največ zlatih olimpijskih medalj na prebivalca.
Najbrž so tudi prvaki v cenah, ki so v presežnikih ne samo za nas, ampak tudi druge bogate evropske dežele. Cena bencina je preko 2€ na liter. Cena piva (0,6l) je med 12 in 15€. Za pico boste odšteli okoli 25€, kepico sladoleda 4€.


Norveška močno stavi na turizem. Za naše glave (žal) je dopust samo sosednja država in njena ponudba skal in morja. Na Norveškem vedo kako se turizmu streže. V vsakem fjordu boste naleteli na križarko z vsaj 2000 turisti, ki so pripravljeni zapraviti. Tu so še mesta Oslo, Bergen, Alesund, kamor dnevno pripelje tudi do pet križark. Letališče je nabito polno, julija in avgusta pa tudi ceste. Avtodomov ki gredo proti Nordkappu ne morete prešteti. Turizem je poleg nafte in ribištva najmočnejša dobičkonosna dejavnost.
 

Klasična razglednica iz Lofotov. Ta granitni gorati polotok nudi neverjetne razglede. Severna svetloba, barvite hiške, peščene plaže, jezera, nudijo enkratne motive za fotografsko uživanje skozi celo leto.
 

Pot

Za potep po evropskih državah je 14 dni potovanja kar lep čas. Vendar ne za Norveško. V kilometrih je dolga, z navadnimi cestami s samimi omejitvami hitrosti, trajekti in polno ozkih cest tako ob morju kot na višini čez 1000m. Brez najema avtomobila ne gre. V 11 dneh kolikor sem imel najet avto, sem naredil točno 5000km, vendar pustil neodkrit še velik del pokrajine. Enostavno ne gre, kilometrov je še preveč.
Vendar meni najbolj želene cilje sem dodobra spoznal. Lofote, kraje okoli mest Kristiansund in Alesund, ter glavna fjorda Sognefjord in Nordfjord s kopico še sneženimi prelazi med manjšimi kraji. Bergen, Oslo in pot med njima sem spoznal že prej.
Na poti na Lofote sem prečkal arktični krog in nekaj dni užival v nikoli skritem soncu.
Klub temu, da si tako visoko na severu, je klima zmerna. Zaradi bližine morja (norveška je ozka, pri Narviku široka samo 6km) in "toplega" toka, ki prihaja preko Atlantika iz Karibov, je polno vegetacije. Čeprav smo v višini Grenlandije ali obalne Sibirije, je tu prav zaradi toplega toka drugačna klima.

Moj sedmi potep v številkah

- 14 dni čistega FotoPOTEPa
- 5.100 posnetkov in 14 minut videa
- 3 kamere DSLR, 6 objektivov, stojalo
- 5000 km prevoženih z avtom (najeti avto - VW Golf)
- največ prevoženih km v enem dnevu 760 (Narvik - Snasa), s kratkimi ovinki na fotolokacije
- porabljeno 235 l bencina (1l je cca. 2.1€, poraba cca. 4,7 litrov)
- 1X ladja/trajekt (Bodo - Moskenes/Lofoti) 3.5 ure
- 8X navaden trajekt čez fjorde (do max 30 minut)
- zamenjano 8 lokacij (hoteli, hišice)
- najbolj severna točka / Lofoti
- najbolj vzhodna točka / Narvik
- najbolj južna točka / Oslo
- najbolj zahodna točka / Alesund
- najnižja točka (-100m, predor pod morjem Kristiansund)
- najvišja točka (1300m prelaz Bjorgavegen med krajema Loerdal in Flam - pod njim je zdaj 24,5km tunel)
- v treh dneh 7X od nič m.n.v. do preko 1000m n.m.v.
- najnižja temperatura 3 stopinje (prelaz Bjorgavegen)
- najvišja temperatura 25 stopinj (Oslo)
- večina dni sončno in rahlo oblačno, nekaj dni z rosenjem (dežnik ni bil potreben)
- v polarnem pasu noči ni bilo, v najbolj južni točki Oslo, je bil mrak dve uri po polnoči


Norveška je klimatsko dežela malih nasprotij. Medtem ko je julija v Oslo in po večini države ob morju toplo od 20 do 30 stopinj, je v gorah še zima. Nad fjordi 1000m.n.v. so še julija zaledenela jezera, zunanja temperatura pa nekaj stopinj nad nič. Ko posije sonček te lepo ogreje, a hladen veter te hitro spomni na toplo oblačilo.
 

Iz hribov se skozi celo leto vijejo bele linije, številne reke so polne širokih slapov in jezera se prelivajo eden v drugega. Kamorkoli pogledaš je voda. Pogled iz morske gladine na visoke stene fjordov je atraktiven, saj iz vsake stene teče slap, ki prihaja iz staljenega snega. Tudi na drugo, celinsko stran fjorda, kjer so cestni prelazi, so čudoviti razgledi na vijugaste ceste, ki se iz 0m vijejo na 1000m in več. Na sliki, pogled v dolino na cesto, ki pelje na prelaz Trollstigen in naprej proti fjordu Storfjord in kraju Geiranger, kjer se ustavljajo križarke. Voda si je našla krajšo pot. Iz desnega brega pa se v spodnjem delu priliva nov slap.
 

Vas Nusfjord na Lofotih je spremenjena v muzej. Ohranjene so stare ribiške hiše, čolni, mizarska delavnica, oljarna... Nudi enkratne motive in novodobnim ribičem možnost poizkusiti se v ribarjenju.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com