Pred dvemi leti sem zapisal v preizkusu naslov; Nikon D800e (D800) - "KAPO DOL"
V uvodu pa: Zame osebno je Nikon s kamero Nikon D800e, v digitalni tehniki 35mm kamer naredil prvo "popolno" kamero. Bodo še boljše pri njih, kot tudi pri konkurenci. Tudi vemo in vedno zapišem. Najboljše fotokamere za vse ni in ne bo obstajala. Najboljša je lahko tista, ki nam osebno služi najbolje za naš namen in način fotografiranja. Toda zaenkrat lahko z vso odgovornostjo zapišem. "Nikon. Za nov, res pravi mejnik med kamerami DSLR, model D800e, KAPO DOL".

Že kar na začetku naj povem. Nikon D810 je samo manjša izboljšava za do sedaj vodilni kameri naprednega DSLR razreda. Za nekatere bodo ti novi dodatki ključnega pomena, da bo kamera našla pot v njihove roke. Za druge bo Nikon D810 tista kamera, katera jim bo približala cenovno dostopne D800 in D800e, ki so sedaj dosegljive iz druge roke.

Torej. Kamera ne nudi nekaj revolucionarnega, je samo manjša nadgradnja že odličnega. Vendar vsaka novost je lahko komu ključna.

Kaj je novega na Nikon D810

36.3MP Full-frame CMOS tipalo (brez AA filtra)
ISO 64-12,800 (razširitev na ISO 32-51,200)
Elektronski zaklop za hitrejše delovanje pri uporabi bliskavice na "prvo" zavesico
Spremenjen sistem zrcalnega mehanizma
RAW velikost S - 9MP Raw nastavitev
Expeed 4 procesor
Max 5pvs v FX formatu, 7pvs v DX formatu (z dodanim nastavkom za baterije + EN-EL18 ali AA baterije)
3.2 palčni zaslon z ločljivostjo 1,229 tisoč točk
OLED zaslon za informacije v iskalu
Prenovljen Scene Recognition System
51- točkovni AF sistem z dodanim "Group Area AF" (5 točk)
Nov Picture Control način (vključen tudi v video načinu)
Auto ISO omogočen tudi v M načinu
1080/60p zapis
Zebra prikaz preosvetlenosti v video načinu
Vgrajen stereo mikrofon

Majhni bombončki, ki pa so prinesli več hitrosti in nove možnosti v video zapisu. Za tistega, ki si kamero Nikon D810 želi, je novosti ravno dovolj. Kdor že ima D800 ali D800e, bo o zamenjavi razmišljal in tehtal dlje časa. Ni kaj. D810 pri nas dobite za cca. 2800€, izvolite v nakup.
Ker novosti ni veliko, bom k testu dodal še kakšen del članka iz testa D800/D800e. Saj je pri novi D810 vse lahko samo še bolje!

Uvod

Od leta 1974 spremljam fotografsko tehniko (madona si že v letih Matjaž, pa tudi, če bi to bila letnica rojstva). Takrat kot fotografski amater, ki je živel v tehnološko zaprti državi. Na zelo malo foto policah so nas spremljala imena Zorki, Praktica, Kiev, Beirette. Iz preredkih člankov (Miha Podlogar - Avto Magazin) ali prospektov na lepe oči jugoslovanskega mladinca dobljenih v Celovcu, so me spremljala japonska imena in med njimi Nikon. Kdo od ljubiteljskih in poklicnih fotografov ga ne? V tistih časih so samo izjeme med fotografi imeli kamero s tem imenom. Pri nas je bil v reporterskem svetu eden najbolj prepoznavnih uporabnikov kamer Nikon, fotoreporterska »legenda« Joco Žnidaršič, urednik fotografije na Delo. Ko sem leta 1976 kot vajenec prišel na Delo, je bil povsod med vsemi fotoreporterji viden, opazovan, obdan s polno prave slovenske foušije, prav zaradi kamere in objektivov Nikon. V stari »jugi«, do te kamere v Sloveniji nisi kar tako prišel. Uvozništvo je bilo v Beogradu in ve se katerim fotoreporterjem je Nikon pripadal. V Zagrebu je bilo uvozništvo za Minolto, v Sloveniji za Canon. Zato so pri nas časopisne hiše imele na voljo Canon. Toda, Joco je bil tudi Titov fotograf (kdo iz tistih časov ne pozna fotografije, ko Tito bere časopis, na mizi pri njemu pa Nikon) in lahko je izbiral malo po svoje. Prav zanimivo bi ga bilo povprašati, kako je bilo v 70-tih s kamero Nikon F, »paradirati« med drugimi fotoreporterji.
(Če sem natančen, tudi Zrneca iz Dela sem v 80-tih videl z Nikkorjem). A tako je bilo v tistih časih v reporterskem svetu (enim se danes kolca po njih, pa takrat ljubiteljski fotografi dlje od Praktica dosegli nismo). V reporterskem svetu je bilo eno in edino zveličavno ime, Nikon. V 70-tih so bili še celo tako močni v fotoreporterskem svetu in ostale njihove kamere nižjih razredov so bile tehnično tako visoko, da so jih poimenovali Nikkormat. Tako so jih ločili od "najvišjih" Nikon F, F2," kjer se je svetilo ime Nikon.
Vedno pride čas drugačnega razmišljanja in Nikon se je leta 1977, ob začetku izdelovanja kamer tudi za amaterje s tanjšo denarnico, odločil vse nove kamere preimenovati pod eno ime.

Če se že uporablja po ločljivosti tako zmogljivo kamero, je treba na njej uporabljati samo najboljše objektive. Na preizkusu sem imel na izbiro Nikkor objektive 24-70mm f/2.8, 16-35mm f/4, 70-200mm f/2.8, 85mm f/1.4, 85mm f/1.8, 35mm f/1.4 in 50mm f/1.4.

Nikon D810

Pri kameri, ki je namenjena naprednim fotografom ni potrebno opisovati 100 in 1 tehnični podatek. Te kamere ne bomo primerjali ali izbirali na podlagi velikosti, teže, števila gumbov ali funkcij. Tisti, ki jo potrebuje in kupi, gleda na njemu potrebne lastnosti. Predvsem pa jih pozna in ve kaj kupuje.
Prav zato je ta preizkus D810 opremljen s praktičnimi izkušnjami (tudi z D800 in D810) in ne iskanjem primerjave, ker te niti ne more biti. Bolj me zanima in to ob fotografijah predstavljam, kako se kamera obnese v več tedenskem rednem rokovanju, kako deluje, kakšna je kakovost fotografij pri različnih motivih, svetlobnih pogojih in moje osebno mnenje po nekaj tisoč posnetkih, narejenih v različnih pogojih. Že prvi občutek mi je dal vedeti, da pri ohišju, gumbih v meniju, niso preveč eksperimentirali. Vse skupaj je Nikon evolucija prejšnjih modelov in dilema inženirjev ter oblikovalcev, kako narediti uporabno in seveda tudi všečno celoto. Ko sem pred dvemi leti iskal primerno kamero za enomesečno potovanje na Aljasko, je bila odločitev enostavna. Kamorkoli grem, vedno razmišljam katera oprema bi mi lahko odlično služila, obenem bi naredil še preizkus.

Verjeli ali ne! Še štiri leta nazaj sem pisal, da število točk ni glavni faktor ob nakupu. Res pa, da sem vedno dodal. »Če je enaka kakovost, potem je več točk pomemben in hvale vreden faktor«. In kje to možnost dobim? Pri Nikon D800, D800e in sedaj D810. Ergo, Matjaž je že pred dvemi leti na FotoPOTEP Aljaska padel na mega točke!

Zadnji del kamere je dovolj "čist" in z dovolj veliki gumbi, da lahko hitro dostopimo do želene funkcije.

Nikon hitri dostop do glavnih funkcij. Kamera je namenjena profesionalnemu delu. Pri D810 se je BKT gumb preselil na levo stran k gumbu za bliskavico. Na zgornji levi strani je sedaj gumb za nastavitev načina merjenja svetlobe.

Na levi klasični gumbi za AF, BKT in bliskavico. Notranji del gumba AF skriva možnost spremembe načina fokusiranja Single in Continious. Gumb za bliskavico je na začetku, dokler se ne navadimo, precej nedostopen.

Nikon D810 nudi dve reži za pomnilne kartice. CF in SD. Preko menija imamo možnost nastavitve snemanja na eno ali drugo kartico. Kot zaporedno, dvojno, foto/video, JPEG/RAW.

Baterija je enaka EN-EL15, kot v D800. Baterije v zadnjih modelih kamer držijo in držijo. Zdaj na celodnevnem fotografiranju skoraj ne razmišljaš več o menjavi. Vendar pozor. Rezervna baterija je za "resno" delo še kako dobrodošla. Nimamo možnost vedno iti na fotografiranje s polno baterijo.

Hitri gumbi. Kot pri Nikon vedno poznano, oziroma so še na novo prenešeni tehnološkega del razmišljanja iz njihovih analognih kamer. Pri Nikon so bili, so perfekcionisti v detajlih in končni izdelavi. D810 ima minimalno spremenjene gumbe.

Nikon D810 / nastavitve, funkcije

Kamera Nikon D810 je samo manjša evolucija obeh predhodnic. Zato bom zapis podal kar na podlagi vseh treh.
Kamera je bila vedno in povsod z menoj. Fotografiranje, nošenje, vožnja po nič kaj prijaznem terenu, le spat nisem šel z njo. V enem mesecu sem posnel nekaj tisoč fotografij (samo na Aljaski z njo preko 3000) in jo dodobra spoznal.
Glede na to, da zaradi preizkusov vedno uporabljam drug model kamere, sem se vseeno hitro spomnil Nikon lastnosti in spet navadil gumbov, nastavitev, menija. Tisti, ki ste stalni uporabniki Nikon kamer si boste z njo še lažje na ti.
Iskalo je veliko, svetlo, kontrola ostrenja je dobra. Zaslon je z odlično ločljivostjo in dobro vidnimi informacijami. Če je bilo na začetku pri D800/D800e več pripomb glede na prikazane barve na zaslonu, je pri D810 možnost zaslon barvno nastaviti za svoj pogled.

Pri Nikon D800e sem zapisal. "Omogoča štiri posnetke v sekundi (FX) in pet v DX formatu. Ve se, da namen te kamere ni v prvi vrsti športna ali reporterska fotografija in še dobro, da pri tolikšnem številu točk sploh zmore tako hitrost. Zato poskrbi novi Expeed III procesor. Toda vseeno mi je bila predvsem zaradi moje lenobe, v določenih željah prepočasna. Včasih se mi je v močno kontrastih motivih zaželelo narediti več zaporednih posnetkov iz roke. Ponavadi naredim »bracketing« treh posnetkov. In kot sem že zapisal, sem len. Zato ne vzamem stojala in zaporedne posnetke z različno korekturo naredim kar iz roke. Da ne streseš preveč, je hitrejša kamera lahko bolj dobrodošla. Čeprav ja, se bom poboljšal in drugič vzel stojalo ven iz avta!"
No pri D810 smo dobili v FX formatu posnetek v sekundi več!

V vsem ostalem pa ni dileme. Niti ne bom preveč pipetkal, seciral in delal mikro analiz kakovosti slike. Fotografija iz fotokamere Nikon D810 je vrhunska in takih odlično zapisanih drobnih detajlov v kamerah DSLR še nisem zasledil. Mogoče je Sigma SD s Foveon tipalom bila blizu, a le pri 100 ISO. Pri kameri s katero sem bil glede kakovosti fotografije tudi izredno zadovoljen Nikon D3x in njegovem visoko ločljivem tipalu, sem še pazil, da nisem uporabil več kot ISO 400. Z Nikon D810 je kljub krepko večji gostoti točk, opazno višja kakovost slike. Danes nisem več presenečen nad kakovostjo slike v visoki občutljivosti. Pri D800/D800e le te v taki meri nikakor nisem pričakoval. Danes presenečenja ni več. Seveda, tudi pri Nikon D810 velja, da je pri nižjem ISO najvišja kakovost slike. Toda, kje je zdaj ločnica kakovosti za vaš pogled na kakovost? Njo si boste izbrali sami, kajti izbira sedaj obstaja. D3x z visoko ločljivostjo (24MP) je imela pri ISO 400 že na hiter pogled opazno slabšo kakovost. D700 je imela dober zapis tudi pri ISO 1600, toda zaradi premalo točk se je pri interpolaciji opazilo, da manjkajo detajli v zapisu. So motivi, kjer je bolje močno dvigniti ISO. Bolj pomembno je, ne stresti sliko, kot pa imeti posneto z nižjo občutljivostjo in jo imeti neostro, streseno. Zame osebno je pri Nikon D810, ISO 1600 tako uporaben, da se do te občutljivosti niti ne sprašujem glede zapisa barv in ostrine. V "pipetkarski" primerjavi med ISO 100 in ISO 800 se opazi, da se hitreje izgubijo detajli v svetlosti. Toda v obdelavi za internet, tisk, povečave na papirju tega ne boste opazili.
Glede višje občutljivosti in kakovosti slike, sem podal svoje mnenje že pri preizkusu kamere Nikon D3200 / e-Fotografija test.

Tako gre: »Seveda bom v testih fotokamer še ocenjeval tehnično kakovost slike. Vendar me v praksi pri novejših fotokamerah DSLR, ta tema ne zanima več. Ob izbiri fotokamere se bom osredotočil na podlagi zahtev po namenu fotografiranja, kot hitrost delovanja, dodatne opreme, objektivov... Amen!«
Na Aljaski sem se tega "pravila" že držal, saj mi je bilo v večini primerov vseeno ali sem v roke vzel D3200 ali D800e. Bolj je bilo odvisno kateri objektiv je bil na kateri kameri.