Še nekaj let nazaj bi s toliko M točkami (24) v vstopni kameri DSLR, Nikon samemu sebi zabil žebelj v krsto. S predhodnico D3200 so naredili odlično marketinško potezo, saj so tipala že izgubila glavne težave. Še vedno najdražja Nikon kamera D3x nudi enako število točk, vendar je pri ISO 800 fotografija že opazno slabša kot pri ISO 100, oziroma skoraj neprimerna. Pri D3200 in še bolje pri D3300 je šum odlično kontroliran.
Vedno pravim, bolje imeti, kot ne zalogo točk ob enaki kakovosti. In po par letih je tehnologija tipal in sami algoritmi za preračunavanje podatkov toliko napredovala, da že dobimo res vrhunsko sliko tudi v najnižjem cenovnem razredu. Ni dileme. Imamo zalogo točk, dobre detajle, ostrina je odvisna od objektiva in tu se zdaj razkriva prava slika med razredi fotokamer. Več želiš, več boš vložil v opremo. Vendar s to razliko, da lahko že najnižji razred zadovolji tako po možnih povečavah in detajlih, kot sami končni tehnični kakovosti slike. Razlike so samo še v tehnike kamere in njenem delovanju, zmožnostih.
Ker boste na to kamero najbrž prešli iz kompaktnega razreda, vas bo kakovost pri visoki občutljivosti impresionirala. Bolj zahtevni pa bo hitro opazil, da pri visokem ISO lahko manjka nekaj kakovosti nasproti dražjim kameram DSLR. Ampak to je nekako normalno, še toliko bolj, če ima kamera neverjetnih 24M točk in jih dobimo v tem cenovnem rezredu. Še vedno pa je kakovost iz pogleda ljubiteljskega fotografa zelo dobra in take si še pred petimi leti niti zamisliti nismo mogli. Vstopnim in hobi fotografom sploh ni treba več kaj dosti pisati o šumu, delni izgubi zasičenosti barv, saj je večini pomembno samo imeti sliko. Pri uporabi visoke občutljivosti še enkrat opozorilo, da če imate vklopljeno funkcijo AUTO ISO, ne morete z ročno izbiro nad tisto funkcijo, pa čeprav jo imate možnost izbrati.
Polna HD ločljivost zapisa (1920x1080 točk) je možna s 60, 50, 30, 25 in 24 sličicami v sekundi. Torej je tudi Nikon v vstopni razred vnesel vse kar omogočajo veliki in obenem še zapis H.264. Za hobi fotografa bo video zapis povsem solidne kakovosti, predvsem pa mu bo avtomatsko ostrenje znalo dobro služiti. Le včasih je lahko moteč nadležni zvok delovanja AF. In še to. Avtomatsko delovanje ostritve nam večkrat niha sliko po globini. Imamo občutek kot da gre malo slika naprej in nazaj. Daljše goriščnice hitro kažejo te napake. Moteče so predvsem pri resnih kadrih. Za domačo uporabo pa je avtomatsko ostrenje pri video še kako dobrodošlo.