Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

Moja izbira opreme za eksotični fotopotep / Namibija

Avtor:Matjaž Intihar
20.06.2010 15:12
Stran:

Pentax Optio W90


Vržeš, namečeš pesek in pohodiš. Tako sem skupini pokazal kaj zdrži Optio W90. Še isti dan sem bil s to fotokamero v bazenu, da sem tudi njo malo očistil drobnega peska.

Pentax serija W je namenjena kompaktnim kameram, ki imajo ohišje zaščiteno proti udarcem, vlagi, vodi, prahu in pesku. Zato sem vedel, da mi zna Pentax Optio W90 v nekaterih pogojih še kako prav priti, še toliko bolj, če si zaradi razmer ne bi upal uporabiti večjih kamer DSLR.


Si upate v puščavo iti kot fotograf skupine na motorjih, ki močno dviguje prah. Bolj malo posnetkov boste naredili s svojo kamero ali pa vam bo kaj kmalu javila, da premikajoči se deli ne delujejo tako kot treba. Pentax W90 mi je omogočil, da imajo vsi iz te poti zanimive fotografije in video.

Kakovost slike iz vseh kamer, ki so iz razreda z zaščitenim ohišjem je sicer močno povprečna. Toda sliko v posebnih težavnih pogojih s temi kamerami lahko vsaj naredimo. Zato je bila kamera Pentax Optio W90 še kako dobrodošla na tej poti. Ta kamera vam bo prišla prav tudi če več jadrate ali se vozite s čolnom, saj je odporna na slano vodo in udarce, če vam v čolnu pade na tla. Prav tako omogoča potop nekaj metrov pod gladino in je zato odlična sopotnica za dneve katere preživljamo ob vodi.

Prenosni računalnik Lenovo X300


Lenovo X300 je odlično opravil svojo nalogo. Z lastnim iMac si ne bi upal delovati v razmerah, kot sem lahko z X300. Res pa je, da mi je bilo pomembno samo prenašati podatke iz pomnilnih kartic v računalnik in pokazati fotografije.

Ko greš na fotopotep za dlje časa bodo pomnilne kartice kaj hitro polne. Obenem pa je treba vedno poskrbeti za arhiv fotografij. Kaj ti pomaga oditi na prekrasen fotopotep, če domov prideš samo s spomini v glavi in brez fotografij?


Glavna naloga za Lenovo X300. Prenos podatkov na zunanji USB disk.

Na eksotični Bali, kjer imamo predvsem dokaj vlažni fotopotep vzamem kar lastni iMac. Za potep v Namibijo sem bil bolj razumen. Ta fotopotep je bil močno izpostavljen glede težkih razmer. Zato je izposojeno za preizkus vedno bolje kot lastno. No zapisano malo v hecu. Vsako izposojeno stvar je treba še bolje hraniti če ni tvoja (reklamne besede za tiste, ki posodijo). Toda pri Lenovo so mi obljubili, da ta njihov prenosnik res veliko zmore prav v teh s peskom izrednih pogojih. Računalnik Lenovo X300 mi nikakor ni bil nepoznan. Že nekaj let uporabljam svoj edini računalnik na Windows okolju IBM Lenovo T68. Glede na to kako hitro se oprema spreminja lahko rečem, da v za takrat res dragi nakup še z oznako IBM Lenovo nikoli nisem obžaloval. Tokrat sem si zaradi velikosti in teže želel mini 8 ali 9 palčni prenosnik. Toda kot fotopotep z željo po pregledu in predstavitev fotografij za večjo skupino ljudi sem se zavedal, da bo tak zaslon premajhen. Tak mini prenosnik je odličen samo takrat, ko si želimo arhivirati naše posnetke na zmogljivi zunanji disk računalnika. Lenovo X300 pa mi je nudil prav želeno in potrebno. Najprej zmanjšano občutljivost na pesek, možnost prenosa podatkov in tudi pomembno 13,3 palčni zaslon z odlično ločljivostjo 1440x900 točk. Obenem pa je imel ob vseh teh lastnostih Lenovo X300 še jokerja. Le ta je njegova teža, samo 1,4kg in brez težav je šel v fotonahrbtnik. Torej ni bilo izbire. iMac ostane doma, Lenovo gre z mano v pesek.


Moja najbolj pomembna oprema na fotopotepu po Namibiji. Lenovo, Toyota, Nikon in na žalost šotor.

Doma sem na hitro pogledal kaj mi testni Lenovo X300 od sistema in programov nudi. Ojoj, samo 64GB spomina, pa še lep del tega je vzel za novodobna okna (se mi zdi, da so z oznako 7) velik del spomina. Na hitro sem dal gor še Photoshop CS2, le tega imam licenčnega za okna in je šel Lenovo X300 z mano tja v deželo afriško. Po prvi uporabi sem spoznal, da je bil ta računalnik kot testni v že nič koliko rokah zato je vseskozi nekaj »štrikalo«. Da ne govorim, kako sem se lovil že ob samem kopiranju datotek kot uporabnik Mac sistema in občasno Windows. No podatke sem lahko prenašal, nekako mi je uspelo narediti možnost predstavitve, na rezervnem disku so tudi bile slike in kaj lahko drugega rečem, kot računalnik je služil svojemu namenu. No do tu, bi bil marsikateri prenosnik več kot zadovoljiv. Glede teže, prahu in peska pa Lenovo X300 kapo dol. Ker so rekli da zdrži, potem naj to tudi poizkusi. Res ga nisem »šparal«. Še bolj kot za fotoopremo so se sopotniki čudili kako delam z notesnikom. Veliko je zdržal. Lenovo, z veseljem te vzamem na naslednji fotopotep po Namibiji!

Fotograf in postranska dodatna oprema


Led Lenser naglavna svetilka je bila med vsemi svetilkami na naši poti prava kraljica svetlobne moči.

Marsikdo bo rekel ali fotograf potrebuje še kaj. Govorimo o eksotični fotodelavnici v Namibiji. Kakšna baterijska svetlika nam lahko še kako prav pride. Danes je velik korak naprej naredilo podjetje Led Lenser. Njihovo svetilko X21, katero sem poimenoval kar »sonce v roki« smo že dodobra preizkusili v Postojnski jami (članek). Tokrat sem s seboj vzel dve manjši Led Lenser svetilki. Ročno na dve AA bateriji in drugo naglavno. Obe sta se poleg normalne uporabe pri slabi svetlobi izkazali tudi kot odličen pripomoček za dodatno svetlobo pri fotografiranju ali snemanju filma. Z naglavno svetilko lepo kontroliraš kamero, z drugo pa doosvetljuješ motiv ali pa z njo pomagaš kameri pri ostrenju.


Ročna mala svetlika. Dve AA bateriji sta bili dovolj za vseh 19 dni. Glede na to, da smo šotorili veste, da baterija ni bila samo za okras.


Naglavna svetilka Led Lenser uporablja tri AAA baterije. Dovolj za 19 dni redne večerne uporabe. Da o moči svetlobi nasproti konkurenčnim ne izgubljam besed.


Ko druge lučke za podobno svetilnost potrebujejo dve lučki (sredina) in več energije v baterijah, Led Lenser to z lahkoto opravi z manjšo velikostjo, težo in menjavo baterij.

Torej, brez dodatnih svetilk nikakor na pot. Če ne že zaradi fotografije, zvečer z dobro svetilko ne padeš čez kakšno vejo ali v jarek, lahko obsvetiš oči šakala ali hijene. Leva pa si niti ne želiš.

Pomnilne kartice


Na fotografske poti samo z najboljši karticami in predvsem z dovolj hitrimi, da hitro zapisujejo visokoločljive fotografije in HD video.

Za daljše potovanje je pomnilnih kartic vedno premalo. Če se držimo pravila shranjevanja podatkov na več medijih potem ne bi bilo slabo, če bi tudi na pomnilni kartici lahko ostali podatki. Vendar, če uporabljaš visoko ločljive fotokamere, fotografiraš tudi v RAW in posnameš še kakšen HD video jih ima le redko kdo s seboj toliko, da mu jih ne bi bilo po prenosu podatkov v računalnik potrebno formatirati in ponovno uporabiti. Sam sem imel s seboj za nekaj več kot 100GB spomina na karticah. Potovanje pa sem končal z več kot 200GB podatkov fotografij in videa.

Pomnilne kartice v fotokamerah mojih 24 sopotnikov so bile vseh vrst in tipov, pa z njimi ni bilo težav. Tudi sam opažam, da so pomnilne kartice kakovostne, konec koncev pa če ste prebrali intervju s predstavnikom SanDisk (članek), jih tako ali tako večino naredijo oni v sodelovanju s Toshibo in nato prodajo tudi drugim.

V Namibijo sem s seboj vzel preizkušene SanDisk hitre kartice, tako CF kot SD. D3x ima ležišči za dve CF kartici, D300s za eno CF in eno SD. D3x ima 24M točk, RAW zapis v polni ločljivosti zasede kar 21MB podatkov. D300s ima sicer skromnih 12M točk, vendar video zapis s polovično HD ločljivostjo 1280x720 točk. Minuta snemanja hitro zapolni 200MB, tako da so mi 32GB in 16GB pomnilne kartice še kako prišle prav. 8GB pa so za tako snemanje že enostavno premalo. Prehitro pride potreba po menjavi.

Za obe kameri sem potreboval hitre kartice. D3x le mora za en posnetek presneti 21MB RAW zapisa in še 2,5MB JPEG zapisa (nastavljeno na ločljivost 6M točk). D300s glede na 12M točk za fotografijo sicer ne potrebuje najhitrejših pomnilnih kartic. Ima pa zato HD video zapis in sam ga večkrat uporabim.

Tako sem uporabljal predvsem 32GB SanDisk Extreme pomnilne kartice z zmožnostjo zapisa 60MB/s in za D300s kot rezervo še 16GB SD SanDisk Extreme III kartice z zmožnostjo zapisa 30MB/s.

Energija in baterije


Brez tega 12V / 220V pretvornika ne bi bilo fotografij. Na poteh, ko ste omejeni z električno energijo brez pretvornika ne gre.

V okolju kjer smo bili sedaj lahko pride kaj hitro do težave z energijo. Fotokamere, računalnik, bliskavica, svetilke, telefon, vse to dokaj hitro troši energijo. V Namibiji je bila težava še večja, saj smo bili le nekaj dni v civilizaciji in s tem možnostjo priklopa na elektriko.


Belkin 12 / 220 V pretvornik.

Baterija od kamere Nikon D3x zdrži veliko posnetkov. Okoli 2000 jih lahko narediš v normalnih pogojih uporabe. Zato že na količino druge opreme za to kamero nisem vzel dodatne baterije. Za D300s pa sem bil že primoran, saj z eno baterijo lahko posnameš okoli 800 posnetkov. Na srečo je majhna in lahka. Baterija v prenosniku Lenovo X300 zdrži okoli 4 ure. Ravno prav, da lahko preneseš vse podatke. Toda na dva, tri dni bo treba napolniti vse baterije, sem vedel že doma. Zato sem si izposodil še Belkin 300W pretvornik iz 12V na 220V. Tako sem lahko polnil baterije kar med vožnjo. 300W pretvornik je dovolj zmogljiv, da sem lahko polnil vse tri baterije naenkrat. Vsekakor odličen pripomoček za vse fotografe, ki so večkrat na terenu. S pomočjo pretvornika sem imel baterije za fotokamero napolnjene v treh do štirih urah. Računalnik pa sem lahko uporabljal priklopljen na 12V tudi ob večerih v kampu. Pretvornik ima na prednjem delu štiri oznake, ki kažejo moč napajalne enote v našem primeru akumulatorja. Dobrodošla opozorilna oznaka. Tako sem vedno vedel v kakšnem stanju je akumulator, da ga nisem preveč obremenil, če tudi sem pretvornik uporabljal samo s polnjenjem na kontakt in ne s prižganim motorjem. Popotniki v drugem avtu teh opozorilnih lučk na svojem pretvorniku niso imeli in zjutraj so zaradi izpraznjenega akumulatorja le s pomočjo drugih lahko odšli na pot.

Stojalo, odbojniki, telefon

Zvone je pred odhodom obljubil, da bomo spali v hotelu z milijardami zvezdic. Res je bilo tako, prav poseben hotel nam je ponudil. Toliko zvezdic kot jih ima Zvonetov tam sredi namibijske gmajne tudi v Dubaju znani Burj Al Arab ne premore. Šotor in jasno nebo pa ti vse te zvezde ponudi.


Južno ozvezdje. Foto: Zvonka Kos

Avanturistični popotniki pravijo, da je to najboljši hotel. Zato sem pričakoval, da si bom vzel čas tudi za fotografiranje zvezd. Sicer pa stojalo lahko vedno pride prav, če se greš resnega krajinskega fotografa. S seboj sem vzel karbonsko stojalo Vanguard Alta 225CP (test). Kljub svojim majhnim dimenzijam 42cm v višino in teži zgolj 1,16kg v iztegnjenem stanju še vedno omogoča delovati tudi s kamerami DSLR. Žal ga sam nisem veliko uporabljal, sem pa ga zato z veseljem posojal in podajal napotke kako fotografirati. In nekaterim so uspeli krasni posnetki južnega ozvezdja.


V močni svetlobi nam še kako pride prav odbojnik. Tudi v Namibijo sem ga vzel s seboj. Tudi na naslednji e-Fotografija fotodelavnici v Namibiji ne bo drugače. Nikoli ne veš kje te model čaka.

Pri fotografiranju portretov nam pride zelo prav dodatna usmerjena svetloba. Pomagal sem si z bliskavico in tudi z odbojniki. Ja tudi te pripomočke sem vzel s seboj tja v Afriko. Pač je treba pokazati kako odbojniki svetlobe lahko pridejo prav. Kar v fotonahrbtniku sem imel mali pol metrski odbojnik. Večjega pa sem imel vedno v prtljažniku avta. Če imaš pomočnika ti lahko odbojnik še kako prav pride.

Zadnja zanimivost pa je izbira mobilnega telefona. Kaj če se kaj zgodi, mi pa sredi gmajne, nekaj 100km od prvega signala. Namibija je le izredno prostrana dežela, 40X večja od Slovenije s prav tako samo dvema milijonoma prebivalcev. Posledično so mesteca oddaljena v najboljših primerih vsak sebi kot Koper in Lendava, veže pa jih v večini makadamska cesta. Zato ni za pričakovati mobilni signal kjerkoli. Kolega je imel idejo. Vzemi s seboj satelitski telefon. Če vstaviš v njega klasično SIM kartico bo deloval kot navadni mobilni telefon, s to drugo pa izkoriščaš satelitski signal. Pa še klicanje in pošiljanje sporočil je krepko cenejše po satelitski zvezi. Vendar smola. Že doma je bila na karti Namibija za satelitski signal siva lisa. Nihče ni prav dobro vedel ali bo delovalo. In tako ob preizkusih dobiti signal ni bilo nič z njim. Torej, naslednjič v Namibiji satelitski telefon odpade, GSM signal pa je tudi v območju manjših vasi in kampov kar solidno pokrit. Seveda za Mobitel. Tako Si Mobil kot Tuš Mobil sta bila v večini poizkusov mrtva.


Fotografija, pokrajina in potavanje. Vse gre lahko skupaj pa če tudi je fotografija v prvem planu. Le malo drugače, je treba zastaviti fotopotep.

Zaključek

Fotopotep po Namibiji mi je odkril nekaj novih tehnično fotografskih poti. Kar lepo sem spoznal preko uporabe svojih kamer in dodatne opreme, kot z izkušnjami drugih fotografov kako se fotooprema obnese. Še enkrat več se je pokazalo, da bliskavica lahko še kako prav pride, še toliko bolje, če lahko z njo delujemo brezvrvično.

Z objektivi se ni preveč za obremenjevati, vzameš tisto kar imaš, oziroma za hobi fotografijo se je še enkrat več izkazalo, kako dobro je imeti megazum objektiv. Manj zahtevnim so na fotografski poti dobrodošle celo kompaktne megazum kamere.

Za tiste, ki žele več pa sta dve ohišji in vsaj dva objektiva s svetlobno močjo f/2,8 lahko še kako dobrodošla.

Torej hobi fotograf bo z megazum kompaktno fotokamero ali kamero DSLR z megazum objektivom povsem zadovoljen. Napredni pa si vedno želi več in zato gre z njim na pot tudi več opreme. Toda, če že greste na fotopotep potem je to treba tudi izkoristiti. Naj vam doma ne bo žal, da niste fotografirali, ker niste imeli prave opreme. Saj ne, da bi pretiravali. Toda vedno se pokažejo trenutki in motivi, ki bi jih radi bolje ujeli. Žal brez prave tehnike vedno in povsod ne gre.

Se pa že veselim naslednjega fotopotepa po Namibiji, ki se bo začel bo konec aprila 2011. Ta eksotična fotodelavnica bo bolj poudarjena popotniško/fotografsko pot, z več možnimi postanki, spanjem v bungalovih in možnostjo lažjega prenosa, pregleda, predstavitve in komentiranja fotografij. Kar nam ne bo uspelo prvi dan, bomo ponovili v drugem. Čudovita pokrajina v Namibiji nas bo počakala, prav tako se ne bodo sipine v Deadvlei dolini nikamor premaknile. Mrtva drevesa v tistem delu puščave pa so stara že 600 let.

Vsi zainteresirani za fotografsko Namibijo se bomo prvič srečali že meseca septembra.

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com