Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Kompakt proti DSLR / Vprašanje ob izbiri

Avtor:Matjaž Intihar
03.11.2005 20:10

Digitalna tehnologija zapisa prinaša nova spoznanja. Predvsem se je treba zavedati, da brez dobrega poznavanja kamere, pravilnih nastavitev njenih lastnosti ali poznavanja foto zakonitosti in na koncu potrebne obdelave fotografije tudi končne želene kakovosti ne bo.

 

Vse več je fotografov, ki v digitalni fotografski svet vstopajo na napačen način. Ni jih malo, ki mislijo, da jim bo že kamera sama zagotovila kakovostno fotografijo, oziroma, da jim bodo dražje kamere, ki jih uporabljajo tudi profesioni fotografi le to opravile še toliko bolje.

  

Vedite, da se je bilo treba tudi z analogno kamero dobro spoznati in iz filma vsako fotografijo dodatno obdelati, da ste bili z vašo sliko zadovoljni. Nič drugače ni v digitalni tehniki!

 

Članek začenjam z zanimivim pismom lastnika digitalne kompaktne kamere, ki je prišel kmalu po nakupu do določenih težav. Zapise s podobno vsebino dobivam že vse od začetka izhajanja revije e-Fotografija. V zadnjem času pa je največ vaših vprašanj namenjenih meni, kot prodajalcem opreme, uvoznikom in serviserjem prav na temo, "le kaj je z mojo kamero narobe"?

Na koncu spodnjega zapisa pa je avtor zapisa sam prišel do spoznanja in odgovora, kaj vse je pri nakupu kot fotografiranju delal narobe.

 


Opozorilo! Imena avtorjev, podatke o opremi in še nekatere podatke sem zaradi zasebnosti izbrisal! 

Pozdravljeni,

Vašo spletno stran sem izsledil in pričel redno brati s trenutkom, ko sem dobil digitalni aparat. Zgodilo se je tako, da mi je žena za moj rojstni dan postavila "ultimat", kupim ti digitalni aparat izberi si ga sam ( takoj ) in pika. Nikoli nisem resno razmišljal o digitalcu ( na skrivaj mogoče že kdaj ). Torej v nekaj dneh sem moral izvršiti skok v mrzlo vodo in še istočasno takoj pričeti plavati. Prodajalec mi je svetoval ( s predhodnim opisom mojih foto znanj in želja po slikah ), najnovejšo verzijo kompaktnega aparata, cena 250EUR.

 

Utemeljitev trgovca: kvaliteta in kakovost vrhunska, kovinsko ohišje, tipke delujejo brezhibno natačno, najnovejši model, optika je najnovejša tehnika supertankih keramičnih leč, velik zaslon, baterija je vzdržljiva, in ....žepna verzija, za hoby slikanja najprimernejši aparat...

Trgovec mi je zagotovil, če ne boste zadovoljni pa ga prinesite nazaj (kupljeno v tujini z doplačilom za "kasko" kamere).

 

S slikami narejenimi s tem priporočenim aparatom sem bil takrat zelo nezadovoljen, ( danes, ko sem prebral vse vaše članke že lahko govorim v digitalnem jeziku ). Ja veliko šuma, brez kontrastov, veliko zamaknjenih posnetkov. Aparat so mi po treh tednih brez besed na osnovi pregleda slik zamenjali. (Zopet prijazen namig, če ne boste zadovoljni se vrnite po novega ).

 

Čez tri tedne se je ponovila zgodba ( stil slik je bil tudi na drugem aparatu z enako zgoraj opisano napako, in z dodatno ugotovitvijo: s tem aparatom se ne da slikati na močnem soncu - LCD zaslon je neviden, aparat pa nima optičnega kukala, ) aparat so mi brez besed zamenjali za novi, tokrat drugi model.

 

Čez tri tedne sem bil tudi s tem aparatom nazaj pri trgovcu, : razlog ( nejasne, nekontrastne slike, veliko šuma, posnetki napravljeni v naravi - glavni objekti na slikah so bili pretemni ).

Brez besed so vzeli aparat nazaj in mi ponudili takega iz višje serije ali pa mali kompakt iz mini razreda. Odločil sem se na osnovi izkušenj za tistega z optičnim iskalom in tudi spominsko kartico SD, bi jo le bilo potrebno zavreči, če bi se odločil za drugačnega.

 

Kaj me danes moti pri tej kameri, "zanič" zmogljivost baterije v primerjavai s prejšnjo, način polnjenja baterije je neugoden saj jo je potrebno vzeti iz aparata in polniti v posebni enoti, ( oboje prisili lastnika v nakup še ene aku-baterije in le to vedno imeti s seboj v neposredni bližini aparat. Zakaj niso na aparatu naredili posebnega žepa za rezevno baterijo). Premalo predprogramiranih scenskih motivov v primerjavi s prvim. Dostop do konektorjev AV und USB je pri novem urejen na prav čudnem način s pokrovčkom, ki nikakor ne daje zaupanja, da se plastika pokrova ne bo po nekaj odpiranjih odtrgala. Za edini servis pri nas pa tako in tako vsi vemo, da ni poceni.

 

Kako je danes s slikami in mojim mnenjem! Kot sem napisal, posrkal sem vse vaše članke in teste. Če bi imel to znanje, ki ste mi ga predstavili Vi na vaših straneh pred nakupom, bi drugače ravnal. Ugotavljam, da sem zaradi mojega neznanja oz. neizkušenosti,  po krivici obsodil nekvaliteto za aparate, ki mi jih je na začetku ponudil trgovec. Velik šum in zamaknitev slike, vse se je pojavljaljalo  zaradi mojega načina slikanja.

 

Katero kompaktno kamero naj izberem? Če se boste z vašo dobro spoznali, spoznali prednosti in slabosti digitalne tehnike in izpisa fotografije, potem boste z vašimi fotografijami zadovoljni. V nasprotnem primeru, pa vas lahko nobena od kompaktnih digitalnih kamer ne bo zadovoljila.

 

Česa nisem upošteval (razlog:  nezadostno predznanje ), aparat sem uporabljal vedno na eni od avtomatik in to v večini primerov s tele do konca in še to v notranjih prostorih s skromno svetlobo. To pomeni najslabši svetlobni pogoji, neupoštevanje, da se svetlobna jakost objektiva v največjem tele območju zmanjša  do konca , da je zmogljivost fleša med 2 do max. 3 metre, avtomatika je nastavila ISO na visoko vrednost ��" veliko zrno, avtomatika je nastavila čas ekspozicije na optimalno dolg-možnost stresa. Jaz pa sem želel oz. fokusiral jasnost slike na razdalji 4 do 5 metrov ali več. Tudi moje pritožbe nad slikami v naravi in temnimi glavnimi objeti  so neutemeljene. Upošteval nisem, da aparat meri svetlobo v nekaj točkah in da je izmeril svetlobo neba in temu primerno nastavil ekspozicijo.

 

Skratka "nihšče" ( kdo le bi moral biti tisti "nihšče" ) me ni pravočasno opozoril, da so kompaktne digitalne kamere omejene v smislu zmogljivosti.

 

Istočasno zahvala trgovcu, da je imel toliko živcev pri menjavah in istočasno vprašanje ali obstaja trgovec v Ljubljani ali Sloveniji, ki bi tečni in maximalno nevedni stranki štirikrat brez besed zamenjal aparat iz naslova,: Z APARATOM JE NEKAJ NAROBE.

 

Lepo pozdravljeni, možak, ki je pričel misliti digitalno

 

Hvala lepa in lep pozdrav

 


Zgornji zapis nam zelo lepo pove, da je treba še predno za naše težave okrivimo kamero, trgovca, uvoznika, serviserja, itd, najprej samega sebe vprašati "ali znamo kamero sploh pravilno uporabljati"?

 

$$PAGE$$

Kompakt ali DSLR? Bistvo je, da se s kamero spoznate! Predvsem njene zmožnosti in način delovanja. Le tako se rešimo vprašanj, "le kaj je z mojo kamero narobe"?

S prihodom vse več DSLR kamer med digitalne fotografe pa prihaja do novih težav! Po članku "prah na tipalu" se je ta "velika" težava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je na vrsti "neostrina DSLR kamer".

Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe!

Priporočam, da si za enostavno fotografiranje vaših izletov, potovanj, družinskih dogodkov in predvsem za vaše oko kakovosten všečen posnetek v družinskem foto albumu, izberete kompaktno kamero. Tako sem zapisal zaključek poglavja o kamerah na 4.str. Revije e-Fotografija št.18.

Takole pa sem zaključil na 7.str.: Fotograf, ki pa z DSLR kamero deluje tako kot s kompaktno pa zelo hitro spozna, da so fotografije iz kompaktne kamere "boljše". Začne jih motiti, da iz DSLR ni ostrine, globinske ostrine, kontrasta in všečnih zasičenih barvnih tonov. Vedite, v datoteki iz zrcalne kamere je vsega v izobilju, samo izkoristiti je treba nastavitve na kameri kot kakovostnejše tipalo in zapis do te mere, da na koncu fotografija iz DSLR pokaže višjo kakovost kot tudi všečnost.

Kdo bo na koncu bolj zadovoljen s svojimi fotografijami? Lastnik kompaktne ali lastnica DSLR kamere.


 

1. Pozdravljeni

Na spletni strani vašega podjetja, ki je zadolženo za uvoz aparatov sem našel vaše ime in ker ste odgovorni za tehnična vprašanja se obračam na vas za pomoč.  

Sem kupec digitalnega zrcalno refleksnega fotoaparata .......... Najprej sem natančno in v celoti prebral vsa navodila, tako priložena kot tudi ocene, teste in ostale materiale na internetu. Po malo več kot enomesečni uporabi smatram, da aparat obvladam dokaj dobro. Zadnjih 20 let se ukvarjam, sicer amatersko, s fotografijo in lahko rečem, da sem daleč od laika na tem področju. Z digitalno fotografijo se ukvarjam zadnje tri leta. Pred tem sem imel zmogljive zrcalno-refleksne aparate, od digitalnih pa fotoaparat z 10 x zoom-om.

 

Poleg aparata imam dva objektiva in sicer 18-125mm in 75-300mm, ki sem ju kupil poleg aparata in stativ, ki ga uporabljam dokaj pogosto. Slednje navajam zato, da bi lahko analizirali vzrok težav, o katerih prosim za pomoč. Problem namreč je ostrina slik. Nikakor ne morem biti zadovoljen z ostrino, ali pa sem pričakoval preveč. Od takega aparata bi vsekakor pričakoval več. Glede na to da ima 8 mio-ski senzor mi to ne pomaga, saj slike niso ostre tako, da bi mi resolucija veliko pomagala. Slikal sem z vsemi možnimi resolucijami v JPEG kot tudi v RAW formatu.

 

Prijavil sem se na tečaj da bi ugotovil, ali je posredi moje neznanje ali pa je to limit, ki ga ta fotoaparat zmore. Vas pa prosim za informacijo, ali mi glede tega vprašanja lahko kaj pomagate, ali ste imeli podobne pripombe od drugih kupcev in ali je mogoče, da je napaka stvar izdelka kot unikata in ne izdelka kot modela. V primeru, da gre za problem izdelka, kaj naj naredim? Kako bi ugotovili, ali je problem samo pri mojem aparatu, ali pa je to pač sistemska zmogljivost.  

 

S spoštovanjem .....

 


2. Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vprašanje.

Imam novi zrcalno refleksni aparat. Ko sem naredil več fotografij v slabi svetlobi (v zaprtem prostoru) z uporabo fleša - sem dobil neostre fotke. In to pri času 60/sek, ki ga nastavi avtomatsko. Pri tem času bi morale biti slike OK. Najbolj me čudi, da je fotka malo neostra tudi v primeru, ko je bil aparat na stojalu. Fleš je originalen..

 

Hvala za odgovor.

 

Lep pozdrav

 

... 


3. Spoštovani

Pred kratkim sem kupil vaš aparat z možnostjo menjave optike. Aparat sem po nekaj dneh odnesel na servis, ker utemeljeno sumim, da je z napako. Toda na hitro so me odpravili z oceno, da je z aparatom vse v najlepšem redu. Pošiljam vam nekaj fotografij posnetih z novim in mojim starim kompaktom. Ostrina slike je na slikah od kompakta očitno boljša. Zato sem še vedno prepričan, da aparat ni ispraven. Ker mi servis zagotavlja nasprotno, vas kot uvoznika prosim, da pri vašem pooblaščenem serviserju intervenirate. V nasprotnem primeru bom aparat z oceno da je neispraven vrnil v trgovino.

 

P.S.

Priložene so fotografije iz kompaktnega in novega aparata.

 

V pričakovanju ugodne rešitve...

 


Kaj je boljše, kompaktna kamera ali DSLR? Enotnega odgovora na to vprašanje ni. Lahko pa se vprašamo katera kamera za kateri način fotografiranja. Tu še enkrat poudarjam. Kompakt za vse, ki si želijo všečne fotografije v družinskem albumu brez posebnega znanja uporabe kamere. Torej "nameri in sproži", kompaktna kamera poskrbi za vse ostalo. Ko pa boste od fotografije želeli več, bo naprej potrebno predvsem mnogo več fotografskega znanja. DSLR kamera je v načinu uporabe in delovanja pravi "butl" naproti kompaktni. Toda DSLR nam omogoča, da sami mislimo s svojo glavo v fazi fotografiranja in kamero upravljamo. Vemo pa tako iz filmskega kot danes iz digitalnega sveta. Le malo je danes v veliki množici fotografov, ki sploh potrebujejo kamero za kaj več. To nam govori že danes množica "mobitel" fotografov.

Kompakt proti DSLR v sliki!

  

V mnogih mojih zapisih ste že lahko ugotovili, da ima vsaka kamera in razred kamer svoj točno določeni namen. Na koncu prvega članka (revija št.18 ) - članek bo objavljen tudi na portalu) o primerjavi kompaktnih in DSLR kamer želim še enkrat poudariti, da se ne zaletite v nakup DSLR kamere, z mislijo, da bo še boljša fotografija prišla kar sama od sebe. Verjemite, da je na začetku uporabe DSLR kamere, oziroma preskok v DSLR svet bil in je še tudi danes lahko močno boleč.

 

O razlikah med kompaktnimi in DSLR kamerami pišem predvsem iz dejstva, da je množični pohod v DSLR svet s prihodom Canon EOS 350D in sedaj še z Nikon D50 in Pentax *istD L, že marsikaterega fotografa streznil.

Ob prvi in nadaljnji uporabi DSLR kamere se mnogi fotografi ne morejo sprijazniti, da je njihov kompakt naredil "za njih" videno, "boljšo" fotografijo. Ne zavedajo se, da je treba večino datotek iz DSLR kamer za višjo kakovost dodatno obdelati. Da je treba s kamero tudi delovati, torej nastaviti marsikatero nastavitev za višjo kakovost in predvsem kakovosten zajem motiva. Niti ne vedo, da so osnovni objektivi močno povprečne kakovosti in na sliki poudarijo množico napak. Kar naenkrat se odkriva vinjetiranje (temni robovi na sliki), slabša ostrina, popačenje slike in misleč, da je pokvarjen objektiv, ga odnesejo na servis. Zaradi množice novih fotografov v DSLR svetu bo zopet treba spoznavati osnove same tehnike, t.j. foto kamer, objektivov, predvsem pa uporabo časa osvetlitve, zaslonke, občutljivosti, goriščnih razdalj in na koncu kakovost vseh naprav. Tudi v DSLR velja pravilo, malo denarja malo glasbe!

 

Že po držanju kamere vemo, da tega fotografa rešuje samo popolna avtomatika. Kompaktne kamere imajo množico avtomatskih rešitev za končno všečno fotografijo.

 

Najbolj zanimivo je dejstvo, da se na opremo in kakovost gleda kot na vložen denar. Kako DSLR kamera in objektivi iz "najnižje cenovne stopnice" ne morejo zagotoviti vrhunske kakovosti. Misleč, da je DSLR kamera nekajkrat dražja od njihovih prejšnjih kompaktnih kamer.

Vsem želim povedati, da se nam, ko prestopimo DSLR vrata odpre popolnoma nov svet. Lep, prijazen, kakovosten, toda samo v primeru, da se bomo trdo učili, fotografirali in spoznavali lastne napake. Učimo pa se lahko na dva načina. Daljši samostojno, ali hitrejši na strokovno vodenih foto delavnicah. Predvsem pa sami kmalu spoznamo, da je delovanje v DSLR svetu zelo drago, tako kot vsak drug hobi.

 

Pred leti sem že zapisal. Vstop v SLR svet je pravi "preskok". Tako miselni kot delovni. Z leti prakse pa vsak spozna, da brez teh kamer ne gre več! Pa ne zaradi kamer, ampak zaradi lastnega znanja in spoznaja, da nam SLR kamera nudi "kontroliranje" posnetka. Predvsem pa spoznamo, da za dobro fotografijo ni pogoj najboljša kamera, ampak v večini primerov samo fotograf, ki za kamero stoji!

 

Dobra oprema še ni zagotovilo za dobre fotografije. Danes ni malo novih fotografov, ki si za vstop v fotografijo izberejo že na začetku najboljšo opremo. In večina njih je s kakovostjo fotografij nezadovoljnih. Večkrat sem že slišal, da je njihov prejšnji kompakt izdelal boljše fotografije. Vedno pravim, prav imate! Se bo treba z DSLR še krepko spoznati.

 

Še želite v DSLR svet? Dobro razmislite preden vstopite v njega. To ni samo enostaven prestop med "boljše" kamere. Kot prvo vedite, da sploh ni rečeno, da so boljše. Tudi tu se je treba vprašati, "zakaj kamero potrebujem"!

Če za družinsko, popotniško in hobi fotografijo za vaš domači album, potem bo DSLR kamera že na začetku pokazala svoje zobe in brez dodatne obdelave v programih za obdelavo fotografij ne bo šlo. Na primerih, ki v nadaljevanju lahko vidite samo prve težave, ki kažejo, da je lahko kompaktna kamera za večino fotografov mnogo primernejša kot DSLR. Zato se ni čuditi, da mnogi novi lastniki DSLR kamer razočarano gledajo svoje posnetke in se pritožujejo, kako je njihov "kompakt" delal boljše fotografije. 

Vedite, da je DSLR kamera v prvi vrsti naprednejša samo zaradi celotnega sistema, ki ga nudi, t.j. množice dodatne opreme in v največji meri zaradi kontroliranja samega posnetka, globinske ostrine s pomočjo zaslonke ter na koncu zaradi možne hitrosti delovanja. Že od prvih številk revije in v člankih na portalu vemo, da nam DSLR kamera nudi močno boljše procesiranje podatkov in da je zato fotografija v vseh detajlih lahko mnogo kakovostnejša od tiste iz kompaktne kamere. Toda kako, če pa nam naše fotografije potrjujejo, da nam kompakt naredi všečnejšo fotografijo. Bistvo je v pravih nastavitvah na kameri v fazi foto­grafiranja in nato v nadaljnji obdelavi slike. Šele takrat slika iz DSLR oživi, oziroma pridobi krepko boljšo kakovost in všečnost zaradi množice podatkov, ki so iz kompaktnih kamer in preračunavanja podatkov v njih že izgubljeni. Primerjave pa so prikazane na naslednjih straneh.

Sedaj veste. Brez "glave" ne hodite v DSLR svet! Ne misliti, da že samo zaradi uporabe DSLR kamere pride do "boljših" fotografij.

Pravilne nastavitve in dobro držanje kamere so temelj za tehnično brezhibno fotografijo.

Največja težava fotografiranja z zrcalno refleksno kamero so dolge goriščnice, neprimerno držanje kamere in predolgi časi osvetlitve. Stresenih posnetkov je v vaših foto albumih veliko več kot tistih popolnoma ostrih. Ne krivite že takoj na začetku slabo kakovost objektiva. Spremljajte čase zaklopa. S pomočjo ogleda zajete slike na zaslonu fotograf danes hitro spozna, da tista trditev, kakršna goriščnica, takšen je še dovoljen najdaljši čas osvetlitve ne velja.

Sony DSC-H1. Brez težav do dobre fotografije.

Pentax Optio WP. Tudi s kompaktom se da!

HP R817. Si za popotniško fotografijo želite še več?

HP R817. Kamera ve kaj si vi želite. Na prvem mestu všečnost. Barve, ostrina, kontrast so v večini primerov že močno dodani.

HP R817. Potrebujete še več? Če je motiv zanimiv, vas po kameri vprašajo samo tisti, ki mislijo, da tak posnetek pa lahko naredi samo kamera najvišjega razreda.

Canon EOS 20D. Povprečen objektiv in rezultat je nevšečna fotografija z napakami. Ni vse v tem, da na kameri piše DSLR. Je treba za kakovost izbrati tudi pravi objektiv, zaslonko in čase osvetlitve.

EOS 20D. S kvalitetnim pogledom skozi iskalo DSLR kamere pa laže izravnamo horizont, ocenimo globinsko ostrino itd. Če fotograf zna izkoristiti prednosti DSLR kamere potem mu bo tudi zadovoljivo služila.

Zgornja slika je posneta s kompaktno kamero Canon S2 IS, spodnja s Canon EOS 350D in 75-300mm IS. Razlika je očitna. Všečnost slike je v trenutku na strani kompaktne kamere. Ostrina, globinska ostrina, kontrast, tonske vrednosti... Vse je na strani kompakta. Razen ene zelo pomembne stvari. Obilice podatkov, ki jih lahko obdelujemo v nadaljnji fazi, to je s pomočjo programov za obdelavo fotografij. Da pa bi izenačil še globinsko ostrino pa bi moral zaslonko zapreti na vrednost 16.

Tudi med DSLR kamerami imamo razlike. Nekatere že v osnovni obdelavi fotografije delujejo bolj na všečnost in nam v večji meri popravljajo fotografijo (leva polovica po diagonali). Toda v tem primeru se je za nadaljno obdelavo izgubila manožica podatkov.

Če želite v pogledu tonskih vrednosti, kontrasta, ostrine, zasičenosti barv itd. doseči največ, s kamero delujte v RAW zapisu. Programi za obdelavo RAW datotek v namiznem računalniku vam dajejo še dodatne možnosti obdelave. Vendar le v primeru, da znate te možnosti obdelav tudi izkoristiti. obdelava je v levem diagonalnem delu)

S samo nekaj dodatne ostrine v digitalni temnici pridobimo ostrino, ki nam jo kompaktne kamere nikoli ne nudijo. (obdelava je v levem diagonalnem delu)

$$PAGE$$

Tu so prvi medsebojni rezultati, Kompakt proti DSLR. Kmalu lahko opazimo, da se v datoteki iz DSLR kamere skriva nekaj več. Je pa tudi med samimi DSLR kamerami že opažena razlika. Nekatere cenejše nam že razmišljajo bolj po kompaktno. Njihov proces obdelave nam že poskrbi za višjo všečnost, vendar s tem kar nekaj izgubimo na možnosti dodatne obdelave posnetka. Vendar se ve! DSLR kamera nižjega razreda mora biti predvsem prijazna uporabniku. Večina njih si želi "kakovostnih" posnetkov takoj! Le zakaj potreba po nadaljni obdelavi?

Za preizkus sem vzel tri kamere. Dve kompaktni, kateri preizkušam tudi za medsebojni preizkus, to sta Canon S2 IS in Sony DSC-H1 in trenutno najbolje prodajano DSLR (in s tem tudi največkrat grajano iz pogleda kompakt/DSLR), Canon EOS 350D z objektivoma EF 28 - 135mm f/3,5-5,6 IS in EF 75 - 300mm f/4 - 5,6 IS.

Sony DSC-H1. Ostro, barvito, enostavno všečno že takoj po zapisu na pomnilno kartico.

Canon EOS 350D. Nasprotje zgornji fotografiji. Pa kako, če je posnetek iz DSLR kamere? Zelo enostavno, kamera je opravila povsem drugačen proces obdelave kot kompaktna. Na prvi pogled je kakovost slike brez ostrine, brez zasičenih barv, brez kontrasta. Toda v nadaljni obdelavi?

Izrez iz originala

Sony DSC-H1. Izrez zgornjega originala. Ostro barvito!

Canon S2 IS. Izrez zgornjega originala. Že med kompaktnimi kamerami je razlika v zapisu. Sony nam poda večjo zasičenost, kontrast in ostrino. To ni preizkus S2 IS in H1. Ta bo objavljen še v mesecu juliju.

Canon EOS 350D. Izrez zgornjega originala. Kje sta ostrina in kontrast? Je s kamero ali objektivom kaj narobe?

Osnovna obdelava

Sony DSC-H1. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjega originala.

Canon S2 IS. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjega originala. Pri obeh kompaktnih kamerah se iz originala še da nekaj pridobiti na kakovosti. Toda to je iz pogleda še zadovoljivo kakovostnega zapisa največ kar lahko dodamo.

Canon EOS 350D. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjega originala. Sedaj primerjajte zgornje tri slike. Sedaj se dobro vidi, da s kamero EOS 350D ni nič narobe. Le datoteko iz DSLR kamere je treba dodatno obdelati.

Dodatna obdelava

Sony DSC-H1. Iz zgornje osnovne korekture sem naredil močno tonsko korekturo. V primerjavi treh posnetkov lahko opazimo, da sta oba kompakta izgubila precej zapisa.

Canon S2 IS. Tu prvič opazimo, da ima S2 IS drugačen zapis kot H1. Sony H1 hitreje izgublja zapis in podatke med seboj že združuje.

Zapis iz DSLR kamere je po enaki korekturi kot zgornji dve sliki obdržal veliko več zapisa.

Izrez iz originala

Sony DSC-H1.

Canon S2 IS.

Canon EOS 350D. Zopet enaki rezultati. Le kje se izgubi ostrina in kontrast.

Osnovna obdelava

Sony DSC-H1.

Canon S2 IS. Po obdelavi lahko že opazimo napake v zapisu. H1 jih izpisuje v obliki kvadrata. S2 IS v zrnu.

Canon EOS 350D. Podatkov je še zadosti, da se lahko opravi korektura. Napak pri zapisu kot nam ga kažeta kompaktni kameri ni.

Dodatna obdelava

Sony DSC-H1. Zaradi pomanjkanja podatkov so napake v zapisu lepo vidne. Tudi kontrast zapisa je zelo močan.

Canon S2 IS. Ohranilo se je več podatkov, vendar je zrnatost slike močno izražena.

DSLR pa je zaradi kakovostnega zapisa slike obdržal kjub korekturi stabilen tonski zapis. Vrednost kakovostnejšega zapisa DSLR kamer smo že spoznali. Torej da se, samo datoteko je treba še obdelati.


Moj kompakt posname všečnejšo fotografijo!

Razlike nam že kažejo, da z našo DSLR kamero ni nič narobe. Le datoteko je treba še dodatno obdelati. S tem pa že lahko opazimo prve razlike v zapisu slike med kompaktnimi in DSLR kamerami. Zdaj veste, zakaj je za družinske fotografije v večini primerov bolje in predvsem udobneje vzeti kompaktno kamero. Njeni procesi za obdelavo slike poskrbijo, da nam bo slika že ob prvem pogledu na njo všečna. Po drugi strani pa vidimo, koliko kakovosti je še v zapisu iz DSLR kamere. Kar na prvi pogled izgleda slabše, ni rečeno, da bo tudi na zadnjem! Vendar pa je potrebno poseči v "digitalno temnico" naš program za obdelavo fotografij. Velika večina fotografov pa si tega niti ne želi. Zato vedite, da ni rečeno, da vas bo DSLR zadovoljiv kljub miselnosti, da to pa je le boljša kamera.

$$PAGE$$

Motiv

Izrez originala

Sony H1. Izrez iz zgornjega motiva.

Canon S2 IS. Izrez iz zgornjega motiva. Tudi med kompaktnima je zapis opazno drugačen.

Canon EOS 350D. Izrez iz zgornjega motiva nam zopet pokaže povsem drugačen zapis kot ga nudita kompaktni kameri.

Osnovna obdelava

Sony H1.

Canon S2 IS.

Canon EOS 350D. Pri dodatni obdelavi smo zopet dobili vidno kakovostnejši zapis.

Dodatna obdelava

Sony H1. Pri večjem izrezu so razlike med zapisi opazne.

Canon S2 IS. Razlika je že med H1 in S2 IS.

Canon EOS 350D. DSLR pa s svojim načinom obdelave poskrbi, da imamo v digitalni temnici še možnost do dodatne kakovostne obdelave.


Original

Pri obeh kamerah (zgoraj kompaktna, spodaj DSLR) je bila nastavljena zaslonka 5,6. Razlika v globinski ostrini je ogromna. S kompaktno kamero S2 IS ali H1 dosežemo pri goriščnici 72mm enak kot zajema kot z EOS 350D pri 270mm. Zato je tudi globinska ostrina drugačna. Res pa je da je preveč globinske ostrine velikokrat tudi moteče.

Prav v možni kontroli globinske ostrine imajo DSLR kamere veliko prednost pred kompaktnimi.

Razlika v goriščnicah

Zopet lepa primerjava zakaj kompakt. Krajša goriščnica 72 mm (S2 IS zgoraj) nam da enak kot zajema kot zajema, kot ga ima DSLR s faktorjem izreza 1,6X pri 270mm (DSLR spodaj), pripomore, da je posnetek stresen mnogo kasneje. Kljub 400ISO nastavljene občutljivosti pri tem motivu, sem dobil samo 1/125 sekunde pri zaslonki 5,6. Kljub uporabi IS (stabilizacije slike) pa se na povečavi opazi, da je posnetek stresen.

EOS 350D pri goriščnici 270mm in času osvetlitve 1/125sekunde. Pri S2 IS in H1 dosežemo zaradi manjšega tipala enak kot zajema pri samo 72mm goriščne razdalje. Zato je lahko pri 1/125 sekunde zgornji posnetek nestresen.

Brez obdelave

Tak je originalni zapis (od leve) H1, S2 IS in 350D pri 400ISO. Pri originalnem zajemu lahko opazimo, da H1 tudi v tem primeru opravi močan kontrast. Ni pa vidnega šuma. S2 IS je pustil nekaj risbe v temnem delu, vendar je šum bolj izrazit. Pri 350D pa šuma ni, kamera je še vedno pustila veliko risbe v temini. Težava pa je v tem, da je posnetek stresen.

Tonska korektura zgornjega zapisa

V močni tonski korekturi si lahko ogledamo različne zapise (od leve) H1, S2 IS in 350D pri 400ISO. H1 opravi že pri procesiranju podatkov močno korekturo. Fotografija ohrani všečen zapis, vendar ne dovoli kasnejšega večjega posega v obdelavo. S2 IS drugače procesira podatke. Slika kaže, da je zapis z več šuma vendar v tonskem delu, kjer je bliskavica ostane več zapisa. 350D ohranja enakomeren tonski zapis z zelo majhnim šumom in veliko risbe.

Popravek originala

Tonski popravek in popravek ostrine (od leve) H1, S2 IS in 350D pri 400ISO. Pri korekturi do približno enakih tonskih vrednosti se vidi, da kompaktni kameri izgubljata predvsem pri tonskem zapisu (glej srednje vrednosti pri bliskavici). Pri 350D je opazen šum. To pa zato ker sem pri tem stresenem posnetku uporabil močno korekturo ostrine. Res, da je viden zelo izenačujoč šum, toda uspelo mi je zaradi množice podatkov ostrino povsem izenačiti s kompaktnima kamerama. Še enkrat več se vidi prednost DSLR kamere. Celo iz stresenega posnetka nam uspe rešiti nekaj ostrine. Zapis pa je kljub močni korekturi še vedno ostal zelo enakomeren.

Tonska korektura

Iz zgornje obdelave je še bolj poudarjen kontrast. Zopet opazimo drugačen zapis med obema kompaktnima kamerama. Stresen posnetek iz DSLR nima nič slabšega zapisa glede ostrine kljub stresenemu originalu. Se je pa opazno izrazil zapis šuma ker je bila opravljena močna korektura ostrenja. Še vedno pa se vidi, da je zapis veliko bolj enakomeren in poln podatkov.


$$PAGE$$

Motiv

Izrez originalne datoteke

Sony H1.

Canon S2 IS

Canon EOS 350D. Zopet je fotografija iz DSLR mehkejša. Enostavno manjka kontrasta in ostrine. Kot da bi gledali fotografije iz dobrega in slabega objektiva.

Osnovna korektura

Sony H1. Tudi iz kompaktnih kamer lahko še malo korigiramo ostrino.

Canon S2 IS. Vendar pa nam obe kompaktni kameri po minimalni korekturi že kažeta nemiren zapis slike. Določene vrednosti se med seboj že prično združevati in manjše tonske razlike se že izgubljajo.

Canon EOS 350D. Po korekturi slike pa se je ostrina našla, še vedno pa so ostale tonske vrednosti ohranile kakovosten zapis.

Dodatna korektura

Sony H1. Po ekstremni tonski korekturi se opazi, da tako v zeleni kot rumeni barvi ni več različnih tonskih zapisov. Tekst se še da prebrati.

Canon S2 IS.

Canon EOS 350D. Tekst je bolje čitljiv.

400 ISO, osnovna korektura

Sony H1, 400 ISO. Ohranja kontrast in zasičene barve. Kot smo opazili že pri prejšnjih fotografijah, dobro rešuje problem vidnega šuma.

Canon S2 IS, 400 ISO. Šum je bolj izrazit, vendar tonske vrednosti ohranjajo več zapisa.

Canon EOS 350, 400 ISO. Šum ni izražen, ostrina je boljša, prav tako je še vedno ohranjen zapis tonskih vrednosti v celoti. Še vedno so dobro so zarisane vse neravnine na papirju.

400 ISO, dodatna korektura in izrez

Sony H1. Zopet opazne kocke. Na ta način kamera pri procesiranju izničuje šum. S tem ohranijo kontrast, tekst je še vedno kakovostno berljiv, vendar pa je slika že v osnovi bolj zasičenih barv in manjša je možnost dodatnih korektur.

Canon S2 IS. Šum je izrazit, črke pa se združujejo z ostalim zapisom in so težko berljive. Vendar pa nam kamera ohranja več dodatnih tonskih vrednosti.

Canon EOS 350D. Pri 400 ISO je kakovost zapisa krepko na strani DSLR kamere.

$$PAGE$$

Motiv je bil posnet iz oddaljenosti cca. 20m. Spodnje slike pa so izrezi iz zgornjega dela motiva (rdeč krog). Še enkrat opozarjam, da je to primerjalni test med kamerami izključno iz pogleda, da ima tudi DSLR kakovostno ostrino, čeprav je po osnovnem posnetku ne opazimo. Datoteka iz večine DSLR potrebuje dodatne obdelave.

Izrez originala

Sony H1. Poudarek na ostrini in zasičenosti tonskih vrednosti. Razen barv posledice kromatske aberacije ostele niso zapažene.

Canon S2 IS. Ostrina ni močno izražena, je pa ostal delni zapis zelene barve.

Canon EOS 350. Zopet ni ostrine in kontrasta v primerjavi s slikama iz kompaktnih kamer. Toda obdržal se je tonski zapis v iglicah. Tudi objektiv EF 75 - 300 IS nima tako izražene kromatske aberacije.

Osnovna korektura

Sony H1. Delno se še da dodati ostrino in odpraviti napako objektiva.

Canon S2 IS. Še vedno je obdržal nekaj več zapisa.

Canon EOS 350D. Ostrina ni izrazita, lahko bi jo z dodatno korekturo še malo bolj poudaril. Toda vidi se razlika v zapisu vseh iglic.

Dodatna korektura

Sony H1. Zopet lahko opazimo, da H1 s svojim načinom zapisa slike močno izgublja v zapisu srednjih tonskih vrednosti.

Canon S2 IS. Ohranja nekaj več tonskega zapisa med njihovimi manjšimi razlikami.

Canon EOS 350D. Lepo je opazen še vedno kakovosten zapis in vidnost vsake iglice posebej.

Izrez originala

Sony H1. Zopet opažena premočna zasičenost.

Canon S2 IS. Ohranja se več zapisa.

Canon EOS 350. Če primerjamo zgornje tri posnetke se lahko resno vprašamo kje je ostrina iz moje DSLR kamere. Oziroma marsikdo vas lahko zlahka prepriča, da ima njegova kompaktna kamera mnogo boljšo ostrino. Toda že vemo. Prednosti DSLR zapisa so drugje. Le pot do njih je daljša, oziroma preko menija moramo dodati tako ostrino, kontrast, kot zasičenost barv. Toda v tem primeru bomo izgubili množico podatkov za nadaljno obdelavo v naši "digitalni temnici".

Osnovna korektura

Sony H1.

Canon S2 IS.

Canon EOS 350D. Kot bi gledali tri posnetke iz iste kamere in tremi različnimi nastavitvami glede ostrine in tonskega zapisa.

Dodatna korektura

Sony H1.

Canon S2 IS.

Canon EOS 350D. Zopet lahko opazimo, da nam po korekturi vsaka kamera da različne rezultate. O končni kakovosti se že vse odloči pri zapisu datoteke v kameri. Kompaktne kamere nam poskrbijo za ostrino, zasičenost in všečnost slike že takoj po zajemu slike. DSLR pa nam nudi dve izbiri. Povečati parametre ostrine, zasičenosti tosnkih vrednosti in kontrasta že pri zapisu ali pa kakovostno obdelavo datoteke opraviti kasneje v digitalni temnici.

DSLR bi lahko dal še višjo kakovost, če...

... bi primerjavo opravil s kakovostnejšim objektivom v ločljivosti kot kontrastu. Levo EF 70-200mm f/2,8 L, desno EF 75 - 300mm f/3,5 - 5,6 IS. Torej verjemite, da z vašo DSLR kamero ni nič narobe, če ostrine že ne opazite ob prvem pregledu slike. Le izkoristiti morate njen kakovosten zapis, ki je v datoteki. Obenem pa lahko opazite, da nam tudi kompaktne kamere lahko dobro služijo. Zato je pomembno, da se ob nakupu kamere vprašamo zakaj jo bomo uporabljali in koliko si želimo kasneje še poseči v datoteko. In ne hodite brez "glave" v DSLR svet, kajti svet kompaktnih kamer zna biti enostavnejši, prijaznejši in z dobro kakovostjo že takoj po pritisku na prožilec. Ko pa spoznate kamere, vas fotografija zasvoji in želite izkoristiti kakovost v vsej njeni meri, pa le posezite po DSLR kameri. Visoka kakovost, seveda če jo potrebujete, je samo tu!

Tako smo spoznali kakšna je osnovna razlika med kompaktnimi in DSLR kamerami v kakovosti zapisa. Predvsem sem želel pokazati iz praktičnega pogleda, da ni res, da vaša nova DSLR kamera nima ostrine. Imajo jo in to zelo kakovostno. Le poiskati jo morate!

Vstop v DSLR svet ni enostaven in je poln pasti ter za mnoge še nejasnih težav. Še več jih bo, saj boste kmalu začeli spoznavati težave objektivov. Že berem in slišim, da se nekateri pritožujejo, da ima njihov kit objektiv slabšo ostrino, temne robove in da ne morejo fotografirati pri taki svetlobi kot njihov kolega. Kasneje pa spoznamo, da ima le ta na svoji kameri objektiv iz mnogo višje kakovostne stopnice. Na žalost je danes fotografija "modni trend" in marsikdo kupuje kamero po ceni in mišljenju, da je DSLR tisto najboljše. Ja, mogoče je, vendar le če znamo tako kamero uporabiti in če poznamo kakšne so njihove zmožnosti. In v večini primerov zaradi nepoznavanja tehnike in zmožnosti kamer ter digitalne temnice prihaja do napačnih razlag glede uporabnosti in kakovosti ene ali druge tehnike. V zadnjem času ni bilo malo zavedenih kupcev foto kamer, ki so si želeli kompaktno kamero, pa so mislili, da bo z DSLR vse kakovostnejše, oziroma obratno, da bi želeli DSLR pa so jih prepričevali, da je kompakt le boljši. In to največkrat iz pogleda, da kompakt le naredi "boljšo" fotografijo. Eni in drugi imajo prav, če so kupca prepričevali z argumenti po vprašanju, zakaj in kako bo uporabljal svojo kamero?

O ostalih težavah z našo foto tehniko pa v naslednjih člankih. Opažam, da se je fotografija z menjavo tehnike vrnila na začetek. Spoznavanju njenih osnov!

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com