Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Kdo je avtor fotografije?

20.12.2009 10:23

Boris Kozinc

Splošno razširjeno mnenje med profesionalnimi in amaterskimi fotografi je, da je avtor fotografije tisti, ki je pritisnil sprožilec fotoaparata. Je res tako?
Med prebiranjem članka Dareta Šereta (Acrocephalus, 1986, št. 29, str. 49) sem imel občutek, da nas avtor skuša med drugim poučiti tudi o tem, da ni ravno tako. V vasici Preloge pri Slovenskih Konjicah je 24. junija 1979 na stativ namestil fotografsko opremo, da bi fotografiral, kako kmečka lastovka krmi mladiče v gnezdu. Uporabil je takrat splošno razširjen daljinski sprožilec na zrak, ki je sprožil aparat, če si stisnil gumijasto sprožilo v obliki jajca. Pripomočke je nekaj časa pustil v hlevu, da bi se ptica nanje navadila. Ko se je vrnil, je presenečen ugotovil, da je sprožilo izginilo. Gumijasto »jajce« je našel med drugimi pravimi v gnezdu kokoši, ki je valila. Kar je bilo najzanimivejše, je, da je kokoš, potem ko je gumijasto sprožilo potegnila v gnezdo, s svojo težo stisnila sprožilo in naredila prvi posnetek mladičev v gnezdu. Je torej lahko kokoš avtorica fotografije?
Avtorstvo fotografije pri nas ureja zakon o avtorski in sorodnih pravicah ter zajema dela s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Zakon v 5. členu za avtorska dela opredeljuje intelektualne stvaritve s teh področij ter navaja tudi fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju. V 10. členu pa opredeljuje, da je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Za avtorja velja tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.
Zanimivejši je dvanajsti člen, ki obravnava soavtorstvo. Če je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, nedeljiva celota, pripada vsem avtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu. Tudi odločanje o uporabi takega dela pripada vsem soavtorjem. Deleži posameznih soavtorjev se določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom vsakega izmed njih k ustvaritvi avtorskega dela, če niso njihova medsebojna razmerja s pogodbo določena drugače.
V Sloveniji prevladujejo bolj individualisti, zato ni čudno, da je skupinsko avtorstvo za nas precej »trd oreh« in je take prakse bolj malo. Tudi uredniki revij se običajno čudijo, kadar kdo zahteva, da je ob fotografiji navedenih več soavtorjev.
Problem soavtorstva sva s prijateljem Ervinom Lorgerjem uredila že pred dobrimi desetimi leti. Za vse fotografije, ki jih bova delala ob gnezdih, ki mi jih bo pokazal on in bova uporabila mojo fotografsko opremo, sva se dogovorila, da bova soavtorja. Pozneje se je dogovoru pridružil še Aleš Pohar, ki skupaj z Ervinom gradi umetna gnezda za sokole selce. Naj omenim tudi mnenje nekega starejšega pravnika, da je ustni dogovor najboljša pogodba, če se ga le vsi držijo.


Foto: Ervin Lorger, Aleš Pohar in Boris Kozinc

Preden nekdo pritisne daljinski sprožilec fotoaparata in nastane uspešna fotografija ujede, preteče kar precej znoja in časa. Najprej je treba najti primerno gnezdo, ob katerega je mogoče namestiti in dobro prekriti fotoaparat, ki ne bo motil samice pri krmljenju mladičev. Na dan, ko se odločimo za fotografiranje, je v jutranjih urah treba vso opremo prinesti na kraj, kjer bo aparat. Najbolje je ob steni, pogosto pa je treba splezati v steno in ga namestiti tam. Za tako akcijo je potrebna tudi plezalna oprema. Ko se okolica umiri, je treba običajno kar nekaj ur čakati, da samec ujame plen. Samica sprejme oskubljeni plen od samca in ga nese v gnezdo, kjer nakrmi mladiče. To se dogaja običajno enkrat dopoldne in nato še popoldne. Zaradi dolgega čakanja zato pri sprožilcu dežura le eden. V primernem trenutku dežurni pri sprožilcu stisne sprožilo in vsi upajo, da je posnetek uspel. Nikakor ne bi bilo pošteno, da bi ga pri tolikem delu, le tistega, ki je sprožil aparat, razglasili za edinega avtorja fotografije.


Foto: Bor Kozinc

Podobna zadeva je, kadar fotografiramo ptico ob krmilnici. Mlajšim običajno pomagamo pri namestitvi opreme, nato pa sami pričakajo ptico. V primeru, ko je sivo žolno po dolgem čakanju le pričakal sin Bor, sem seveda avtorstvo fotografije prepustil njemu.
Če strogo upoštevamo zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, je kokoš, ki je slučajno pritisnila sprožilec, lahko soavtorica z zelo majhnim deležem, saj je fotograf pripravil vso opremo in nastavil ostrino na gnezdo.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com