Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Kam vodijo poti naravoslovne fotografije

30.10.2006 19:31

Vedno sem želel narediti še korak naprej od tistega, kar sem že naredil, in tako tudi v kvaliteti naravoslovne fotografije. Pri tem sta mi pomagala dva dejavnika: zavedanje svojih sanj in prehod na digitalno tehniko.

 

Prav prehod na digitalno tehnologijo zajema in obdelave fotografij je prinesel nekatere korenite spremembe tudi v naravoslovno fotografijo. Več priložnosti in veselja so dobili tudi otroci. Spomnim se, ko smo pred leti z učenci,  člani osnovnošolskega ornitološkega krožka, opazovali ptice na šobčevem bajerju.  Desetletna deklica je fotografirala laboda. Že po nekaj posnetkih je oče zaključil: «Zdaj bo pa dovolj, filma je škoda!«  Otroci danes praktično lahko pritiskajo na sprožilec po mili volji in v množici posnetkov bodo verjetno ujeli tudi pravi trenutek. Zanje so kljub temu primerni bolj počasni ali mirujoči motivi, teleobjektiv pa lahko uporabijo le z ustreznim stojalom. /foto: POLŽKI S SILBE -  fotografiral Bor Kozinc/

 

 

Pri mirujočih motivih dobijo priložnost tudi otroci, posebno če polžke najde mamica, oči posodi fotoaparat in doda še kakšen nasvet. Polžke je na otoku Silba posnel šestletni Bor.

 

 

 

Tudi bolj izkušeni fotografi lahko izkoristimo to prednost, da nam ni več potrebno zavreči dve tretjini razvitega dia filma. Pri zahtevnih naravoslovnih motivih in samokritičnih fotografih  je bil večkrat izbor izvrstnih posnetkov še veliko skromnejši. Dobrodošla odveza pri varčevanju  pa nas krepko zavezuje pri kvaliteti. Nastale iluzije na papirju naj izražajo bistrost, estetsko dovršenost in neponovljivost. Zato so potrebne primerne svetlobne razmere, naravno okolje in živali v gibanju.  Ni dobro, da se zadovoljimo že s posnetkom ptice na vejici, ki pozorno spremlja vsak naš gib. Težiti moramo k temu, da posnamemo živali v lepi okolici in pri naravnem vedenju. To je lahko iskanje hrane ali lov, hranjenje, označevanje ozemlja ali spopad zanj, prinašanje hrane mladičem ali krmljenje, razposajena igra, neutrudno ljubezensko  razkazovanje, parjenje in še marsikaj.  Pri iskanju takih motivov je dobrodošlo poznavanje vedenja živali in izkušnje. Gamse sem na primer v novembru največkrat počakal v skrivališču, saj sem iz dolgoletnih opazovanj vedel, kje se bodo po jutranji paši umikali v dnevna počivališča. Kadar se nam ponudi ali si pripravimo dobro priložnost, pa seveda »neusmiljeno« pritiskajmo na sprožilec. /GAMS/

 

 

Gams je v času parjenja iskal pojave koze in je bil tako zaverovan v svoje početje, da le delno zakrit v ruševju nisem motil njegovega naravnega obnašanja. Med meketanjem se je hitro vzpenjal po delno zasneženem skalnatem pobočju Stola.

 

 

 

Ko smo si zadali cilj posneti živali pri naravnem vedenju, si moramo narediti tudi načrt, kako bomo to izpeljali. Pri tem vam bodo verjetno koristila naslednja navodila.

Ena od možnosti je uporaba objektiva z veliko goriščnico in v takem primeru ni potrebno dovršeno skrivališče. Poldrugo leto uporabljam Sigminega 300 – 800 mm/5,6, ki je tudi zaradi teže preko deset kilogramov uporaben le z naslonom ali z masivnim stojalom. Primeren je za fotografiranje manjših ptic pri hranjenju na odprtih površinah, pa tudi večjih živali na velikih razdaljah. Po dosedanjih izkušnjah lahko v večini primerov naredimo še dovolj kvaliteten posnetek z razdalje, s katere prav nič ne motimo živali. Za fotografiranje v gorskem svetu bi seveda potrebovali šerpo.

V približevanje objektom fotografiranja z avtomobilom ni potrebno vložiti veliko časa in truda, temu primeren pa se mi zdi tudi uspeh. Ta ni prav pogost,  razen če uporabljamo vsaj 300 milimetrski objektiv. Izbor živali ni prav pester. Velikokrat se tudi zgodi, da se žival ne umakne, spremeni pa vedenje oziroma pozorno opazuje avto.  

Fotografiranje iz dobrega skrivališča, lahko uporabimo šotor ali primerne veje,  prinaša dobre rezultate, pa tudi najbolj razburljivo je, ker se nam živali lahko zelo približajo. Pred leti sem pozimi na ta način fotografiral brinovko, ki se je nemoteno prehranjevala manj kot meter od skrivališča. Pomembno je, da je to na predelu, kjer  upravičeno pričakujemo vsaj nekaj živali, da nam med čakanjem ne »zraste brada«.

»Manekene« lahko presenetimo tudi  ob krmilnici ali tam, kjer je dovolj njihove naravne hrane. Zagotovo nam bodo posnetki bolj všeč prav pri delu v naravnem okolju in kadar plenilce posnamemo skupaj z njihovim običajnim plenom. /VELIKI SKOVIK/

 

 

Zelo rad fotografiram ptice s plenom. Če »pozira« veliki skovik, razburjenja ne manjka, pa tudi nad originalnostjo izdelka običajno ni pripomb.

 

 

Zanimivo je, da večkrat naletimo na osebek kake vrste, ki je veliko manj boječ od ostalih. To so običajno neizkušeni mladiči, kadar pa so osebki odrasli,  je to enkratna priložnost, da nam uspejo kakovostni posnetki. Izkušeno »oko« kaj hitro ugotovi tudi splošno kondicijo živali. Poškodovane živali, take s slabo dlako ali perjem so primerne le za dokumentarno fotografijo. 

Za delo z zelo pozornimi in boječimi vrstami živali je primerna uporaba daljinskega sprožilca. Posnetke, ki sem jih naredil na ta način,  odlikuje povsem naravno vedenje živali. Nekatere cenim tudi zato, ker se iz njih da razbrati podrobnosti, ki jih zgolj z opazovanjem ali fotografiranjem od daleč ne bi nikoli zaznal.

Za dinamične prizore, ki naj bi jih bilo z uveljavitvijo digitalne tehnike vedno več, so najprimernejši aparati in objektivi, ki omogočajo hitro avtomatsko ostrenje. Tudi pri tem so ostale določene omejitve, zato se ne lotevajmo najprej fotografiranja npr. sokola selca pri lovu, saj pri tem doseže hitrost tudi do 100 metrov v sekundi. Za začetek so dobrodošle tiste ptice, ki v zraku močno upočasnijo let ali za nekaj časa celo obstanejo na mestu. /POLOJNIK/

 

 

Manjše in hitre ptice je težko posneti med letom. Ko me je polojnik zagledal, je upočasnil hitrost in pri dobri svetlobi je nastal oster posnetek.

 

 

 

Pri današnji možnosti cenenega zapisa na vse bolj zmogljive spominske kartice si ne dovolimo, da kogarkoli utrujamo s ponavljajočimi povprečnimi posnetki. Zato moramo biti pri izboru posnetkov čim bolj kritični, še posebno če so namenjeni širšemu krogu ljudi. Tudi občasen posvet s strokovnjakom s področja fotografije ali likovne umetnosti ni nikoli odveč. Kadar pripravimo razstavo, naj ima kakovost  pred količino vedno prednost.

 

In kam po zahtevnejše motive? Ni treba prav daleč, za pozorne opazovalce zadostuje narava okrog domačega kraja. Pomembno je le, da  se  zaveš svojih sanj,  potem se ti pot sama kaže pod nogami in tudi noben korak ni pretežak. Le za tiste, ki svoja prizadevanje ne pretkejo z ljubeznijo do narave, bo ustvarjanje fotografij kljub fantastičnim  tehnološkim zmogljivostim ostalo le težaško delo.

 

 

Tekst: Boris Kozinc

Fotografije: Polžki s Silbe – Bor Kozinc,

                Gams, veliki skovik in polojnik – Boris Kozinc

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com