Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Kaj se skriva za pojmom “Color management”?

25.12.2005 13:12

Franci Müller

 

 

V slovenščino nekateri prevajajo to kot “barvni nadzor”, mislim da je izraz “barvno upravljanje” bolj pravilen. Zakaj gre? Enote vpletene v proces zajema in izpisa fotografije so za določene dele spektra, ki ga človeško oko vidi slepe. Če bi vsem enotam manjkal isti del spektra, bi se zadeva dala rešiti z enostavno formulo. Pa temu ni tako. Problem je, da digitalna kamera vidi barve, ki jih ne moremo v celoti izpisati na papir. Vmes imamo monitor, ki spet tolmači barve po svoje. Strokovnjak govori o različnih barvnih prostorih. Predstavljajte si (lažjo) prometno nesrečo v Italiji v katero so vpleteni Italijan, Francoz in Slovenec. Razen, da ima vsak svoj pogled na situacijo, se še razumejo ne. Vprašam vas, zakaj naj bi bilo v grafiki/fotografiji drugače kot v življenju? Vsaka enota za sebe deluje, če pa je potrebno nekaj narediti skupaj pa nastanejo problemi z razumevanjem. Torej potrebujemo višjo instanco da rešimo problem. V primeru prometne nesreče pokličemo policijo. Kaj pa v grafiki/fotografiji glede težav z barvami? Davnega leta 1993 se je skupina grafikov dogovorila o taki višji instanci. Celotni projekt so poimenovali International Color Consortium (ICC). Tako kot policija v prometni nesreči, skrbi ta instanca za red med posameznimi enotami in jih med seboj povezuje, oz. skrbi za razumevanje. Prevajalci med enotami so tako imenovani ICC profili, po slovensko barvni opisi.  K sreči so bili ti ljudje takrat vsaj toliko pri pameti, da vsa stvar dela v “Macintosh” in “Windows” okolju. Za referenco so vzeli barvni prostor, ki ga človeško oko lahko zazna. To se pravi, tu imamo opisane vse vidne barve. Ta barvni prostor so poimenovali L*a*b*. Iz le tega se preračunavajo vse vrednosti iz enega v drug barvni prostor. Poglejmo to na primeru kozarca piva. Vzemimo velik vrč (Adobe RGB) in ga napolnimo do polovice, isto naredimo z manjšim kozarcem (sRGB). V obeh kozarcih je 50% tekočine(R50; G50; B50), vrednost je ista, čeprav nam je jasno, da je v kozarcih različna količina piva. Če izrazimo to v referenčni vrednosti (L*a*b*) , vidimo, da je v manjšem kozarcu 50 ml in v vrču 500ml piva.

 

Toliko za začetek. V naslednjih poglavjih se bomo posvetili kalibraciji monitorja, RGB barvnim prostorom in si končno ogledali kako nam ICC opisi pomagajo doseči boljšo kvaliteto izpisa.

 

Še besedo ali dve o stroških. Za barvno upravljanje se lahko, kot tudi drugje, znebite ogromno denarja. Ni pa nujno in niti ne potrebno. Tekom serije si bomo ogledali, kaj je smiselno za posameznika in kaj ne. Če si spet pogledamo primer. Za vožnjo iz Kranja (malo mestece na Gorenjskem) v Ljubljano 1-krat na mesec, si lahko kupim Mercedesa ali pa vozovnico za avtobus. Odločitev je vaša.

 

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com