Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Izpisi z ICC profili ali brez (barvno upravljanje)

30.05.2007 23:55

Če se Franci spravi k pisanju novega članka ima to verjetno opravka s Photoshopom in seveda z barvami. Vendar zakaj ta članek, saj je bilo o (pravilnih) barvah že kar nekaj napisanega. Za tiste, ki še niste zasledili novosti na spletnih straneh RGB Fotoservisa, naj povem, da sem se končno odločil ponuditi izdelavo ICC profilov za domače kapljične tiskalnike. Ko sem to povedal na forumu e-Fotografije, sem takoj dobil odgovor, da so te zadeve že bile ponujane in nismo debatirali dalje. Malo sem se zamislil. Konec koncev tudi jaz v preteklosti nisem uporabljal ICC profilov za izpise z gonilnikom, temveč investiral v precej dragi RIP. Rezultati z (rgb)ICC profili namreč še ne tako dolgo nazaj v kvaliteti niso bili prepričljivi. Takrat sem torej po nekaj poiskusih vso zadevo opustil in tudi ljudi opozarjal, da rezultati s tako kombinacijo niso optimalni. Kje je bil problem? Še pred nekaj leti so proizvajalci gonilnike povsem avtomatizirali. Z originalnimi črnili in papirji so le ti podali tudi že kar solidne rezultate. Za povprečne amaterske slike je bilo to zadovoljivo, profesionalci pa so itak imeli svoje (draaaaaaage) sisteme. Poleg tega je bil trg takrat še majhen, foto papirji so bili na voljo le v 10 ali 20 listnih zavitkih in temu primerno dragi. Da je bila katastrofa popolna, so bila še originalna (dye) črnila močno omejena v obstojnosti, tako da ni bilo veliko vzrokov za izpise izven laboratorijev. Z ICC profili je takrat znal ravnati več ali manj samo Photoshop, tako da sploh ni bilo potrebe na gonilnikih karkoli spremeniti. Edino Epson se je posvetil naprednejšim uporabnikom in v svoje gonilnike dodal možnost izključitve barvnega krmiljenja. Več na to temo najdete na moji spletni strani v dokumentu „S cenovno ugodnim tiskalnikom do vrhunskih izpisov“. S tem je odprl pot Photoshopu in barvnemu krmiljenju z ICC profili. Vendar, kot vedno na začetku nekaj novega, rezultati še niso bili optimalni. Posebej, če je nekdo zamenjal originalna črnila z izdelkom drugega proizvajalca, so bili v izpisu na nežnih prehodih problemi. Tu so bili takratni ICC profili in gonilniki na robu svojih zmogljivosti. ICC profili so morali prevzeti namreč dvojno nalogo. Skrbeti so morali tako za linearen, kot tudi za barvno pravilen izpis. Linearizacija pa normalno ni delo ICC profila, temveč jo RGB izpisna enota opravi posebej. To je npr. vsakodnevni test na minilabih, ki ga imajo nekateri za kontrolo kemije (zmota!).


Izrez 1:1 levi.



Izrez 1:1 srednji.


Izrez 1:1 desni.

Seveda je razvoj šel naprej. Tiskalniki so postajali vedno boljši in poleg Epsona sta tudi Canon in HP svojim gonilnikom dodala možnost izklopa barvnih korekcij in s tem vse pogoje za odlično sodelovanje s Photoshopom. Problem linearizacije v gonilnikh danes še vedno obstaja, vendar so rezultati z ICC profili, ki so izdelani v novih profilnih programih in z novejšimi gonilniki odlični. O papirjih sploh ne bom veliko govoril. Proizvajalcev je danes malo morje in kvaliteta je odlična. Tudi proizvajalci črnil so svoja črnila približali originalom, čeprav je tukaj še ena šibka točka. Obstojnost dye črnil se je sicer povečala, vendar ta (za enkrat) še niso obstojna. Pri originalnih črnilih lahko računate na dobo dobrih 20 let, če so slike za v album. Če vzamete črnila drugega proizvajalca, morate pogledati v njegovo dokumentacijo glede obstojnosti. Kdor hoče zanesljivo obstojne slike, ki bodo tudi na steni dolgo zdržale, mora izbrati tiskalnik, ki uporablja pigmentna črnila. Izpisi s takimi črnili na arhivski (foto-fine art) papir prekašajo glede obstojnosti vse kar je v klasični (kemijski) fotografiji možno. Toda vrnimo se k pravilnim barvam v izpisu. Kako izgleda situacija danes glede izpisov z ICC profili? Kot že rečeno, odlično. Tudi pri programih, ki generirajo ICC profile je razvoj šel naprej. Moderni algoritmi v profilnih programih skrbijo za odlične barve in prehode brez napak. Kvaliteta izpisa se je profesionalnim RIP (Raster Image Processor) sistemom že tako približala, da je v normalni fotografiji težko opaziti razliko. Nastane pa sedaj drug problem. Barvni prostori modernih foto tiskalnikov z lahkoto presežejo meje sRGB barvnega prostora. Če si ogledate grafiki s prikazom barvnega prostora tiskalnika , vidite da v modrih in rumenih tonih Epsonov R265 tiskalnik z originalnimi črnili in Innova Fiba Print White Gloss papirjem jasno preseže meje sRGB barvnega prostora. Poglejmo si sedaj na osnovi tega dejstva nekaj primerov kdaj nam ICC profili koristijo in kdaj zadostujejo nastavitve v gonilniku.

Recimo, da fotografirate z zrcalno refleksno kamero, vendar si ne belite glave z barvnimi prostori in RAW formati, ter shranjujete svoje slike v JPEG formatu. Doma imate foto tiskalnik z originalnimi črnili in (PE) foto papirji. V tem primeru z ICC profili ne boste veliko (ali pa sploh nič pridobili). Lahko, da bodo nekateri odtenki malce odstopali, vendar ta odstopanja ne bodo večja, kot če bi dali slike izdelat v laboratorij. Tudi, če boste izbrali fotopapir drugega proizvajalca, si boste verjetno ta odstopanja lahko še popravili v gonilniku. Problemi lahko tukaj nastanejo v posameznih barvah. Tako si sicer lahko nastavite nevtralno sivo ravnovesje, vendar npr. modra ni več modra, temveč vleče v cyan. Če vas to sedaj moti, potem ni druge poti, kot izdelava ICC profila.

Če po drugi strani potrebujete barvno točne izpise, tudi z originalnimi črnili in papirji ni druge poti, kot da barve opišemo z ICC profilom. Recimo, da ste podjetje, ki izdeluje čevlje in potrebujete izpise novih vzorcev, seveda s točnimi barvami. V tem primeru brez ICC profila ne boste prišli daleč. Seveda morate v tem primeru že pri fotografiranju temu primerno prilagoditi delo. Optimalni potek dela ali kot rečemo lepo angleško „Workflow“ bi bil lahko naslednji: Slikate s svetlobo, ki ima dnevni špekter, torej okrog 5000°Kelvina. Seveda uporabite RAW format. Sliko razvijete v RAW konverterju in uporabite barvni prostor, kot je Adobe RGB ali, če program dopušča ECI v2. Sliko si shranite v TIF formatu in če boste to datoteko v Photoshopu še obdelovali, jo razvijte v 16 bitnem načinu. S takim načinom dela ima uporaba ICC profilov smisel in lahko pričakujete izvrstne izpise. Zgoraj omenjeni ECI v2 barvni prostor je identičen z L*RGB in nima več svetlobne porazdelitve z gammo, temveč ima posebno krivuljo, ki točno ponazarja človeško zaznavanje svetlosti. Prednost tega barvnega prostora je v boljši risbi v temnih in svetlih tonih. Povezavo, kjer si ta barvni prostor lahko naložite (brezplačno), najdete na moji strani www.rgb.si .

Kdaj pridejo Icc profili še v poštev? Če zamenjate črnila, je skoraj vedno potreben ICC profil, ker bo brez le tega skoraj nemogoče izpisati enakomerne prehode (slika z izpisi: levi in srednji izpis sta brez profila). V tem primeru vas ne bom strašil z RAW formatom in barvnimi prostori, ker tudi sRGB-JPEG slik vejetno ne bo možno zadovoljivo izpisati. Preden končamo, še ena, morda važna informacija. Najprej vprašanje: Ali velja profil, ki sem ga dal izdelat, samo za moj tiskalnik? Odgovor: NE! Razlike med posameznimi tiskalniki istega proizvajalce in enake oznake so tako majhne, da lahko mojo trditev mirno opravičim. Torej, če ima pet uporabnikov tiskalnik istega tipa od proizvajalca A in papir xxY od proizvajalca B, so vsi bistveni parametri enaki in potrebujejo tudi vsi samo en ICC profil, kar zadevo lahko zelo poceni. Kako si boste to med sabo organizirali, je pa vaš problem. Možna bi bila nekakšna borza na forumu e-Fotografija.

Franci Muller

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com