Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

Islandska pravljica - FotoPOTEP Islandija

02.12.2019 21:07

Islandija je dežela ognja in leda, na skrajnem severu Evrope, ki vas bo težko pustila ravnodušne. Velja za destinacijo, kjer si na enem mestu lahko ogledate veličastne slapove, mogočne ledenike, brizgajoče gejzirje, čudovite termalne vrelce in prostrane pustinje, kjer včasih nepremično stojijo samo islandski konji. Posebno je tudi islandsko vreme, ki se spreminja iz minute v minuto. Pregovor pravi, da če ti vreme na Islandiji ni všeč, počakaj pet minut.

V enem dnevu resnično lahko doživiš vse, od toplega sonca, do snežnega meteža. Posebni pa so tudi ljudje. Pozna se, da v njih živi vraževerje prednikov in starodavni vikinški duh prvih priseljencev. Leta 2009 so se ob bankrotu uprli ukrepom in poiskali krivce - bankirje, za nastalo situacijo prezadolžene države, ter jih poslali za zapahe.

 

Severni sij

Severni sij je eden izmed naravnih pojavov, ki si ga pri potovanju na Islandijo želi doživeti vsak popotnik, le nekaterim posameznikom pa ga je usojeno videti. Aurora borealis ali severni sij je spektakel na nebu, ki je viden z veliko sreče samo ponoči, v zimskih mesecih, od oktobra do aprila, ob jasnem vremenu in brez polne lune na nebu. Aurora nastane, ko električno nabiti delci magnetosfere, v glavnem so to elektroni, lahko tudi protoni

(Sončev veter) in nekateri težki ioni (kisik in dušik), pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in tam reagirajo ter posledično zasvetijo v barvnih odtenkih.

 

Ledeniki

Islandija ima pet večjih ledenikov, ki skupno pokrivajo več kot 11 odstotkov površja, led pa naj bi bil na nekaterih mestih debel tudi do 1000 metrov.
S površino 8.100 km2 je Vatnajökull največji ledenik v Evropi. Del tega ledenika je tudi ledeniška laguna Jokulsarlon, kjer je jezero pozimi polno odlomljenih ledenih plošč in ledenih gor, ki se modro bleščijo v sončni svetlobi. Ledene gmote se s časom začnejo lomiti, ter taliti na manjše kose, tako da jih lahko oseka odnese iz lagune v morje.

Tam jih valovi odložijo nazaj na črno obalo, kjer se pozimi, ko jih je več, svetlikajo kot pravi diamanti in počasi talijo. Tu se splača biti ob sončnem vzhodu ali zahodu, kjer lahko na obali s fotokamero preživite veliko časa. Paziti je potrebno le na valove, ki tu in tam presenetijo s svojo močjo in človeka, ki se jim preveč približa, lahko opomnijo tako, da se z mokrimi nogami vrne nazaj na varno razdaljo in toploto.

 

Slapovi, jezera, ledene lagune

Islandija se ponaša tudi s tem, da v njeni notranjosti bučijo največji slapovi Evrope. Najslavnejši islandski slap je Gullfoss (Zlati slap), ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v državi. Slap napaja reka Hvita, katero so pred časom hoteli tuji investitorji zajeziti za potrebe hidroelektrarne. Ker lastnik zemlje ni želel prodati, so pridobili dovoljenje direktno od islandske vlade. Lastnikova hčer, je odšla peš v Reykjavik protestirat z grožnjo, da se bo vrgla v slap, če bodo nadaljevali s projektom. S svojo grožnjo je uspela in investitor je od namere odstopil. Danes na mestu s pogledom na slap stoji spomenik njej v čast.

Ogleda vredna in mogočna sta še mogočna slapova Seljalandsfoss in Skogafos, ki se oba spektakularno spuščata 60 m v globino in veljata za enega največkrat fotografiranih slapov na Islandiji.

 

Pokrajina

Večina Islandije je pokrite z ledeniki in staro lavo, ki so jo izbruhali nekdaj delujoči ognjeniki. Taka pokrajina je po večini neporaščena, nekje pa prekrita samo z mahovi in lišaji. Zaradi mile klime in rodovitne prsti je s travami, brusnicami in drugim jagodičevjem prekrit le obalni pas. Razgibanost Islandski pokrajini, ki na trenutke ne deluje zemeljsko, dajejo raznolikost tudi slikoviti slapovi, jezera, gejzirji in vulkani. Pozimi je večino leta prekrita s snegom, medtem ko se poleti trave obarvajo v vseh odtenkih zelene barve.

 

Gejzirji in termalni bazeni

Gejzirji se pojavljajo na vulkansko dejavnih območjih in jih srečamo tudi drugje po svetu. Ime so dobili po nedelujočem gejzirju, ki leži na jugovzhodu Islandije v dolini Haukadalur in se imenuje – Geysir. Na geotermalnem področju Haukadalur se nahaja trenutno najznamenitejši gejzir Strokkur. Vsakih nekaj minut s silo bruha vročo vodo tudi do 40 metrov v višino. Zelo zanimivo opazovanje in čakanje na izbruh kazi samo smrad žvepla, ki spominja na gnila jajca. Povsod, kjer razmere dopuščajo, domačini zgradijo termalne bazene, v katerih se namakajo in plavajo.

Bazeni so po večini zunanji, kar pozimi predstavlja dodatni izziv, kako najhitreje priti iz oblačilnice do tople vode in še bolj pomembno nazaj. Pri njih veljajo veliko strožja pravila glede higiene, saj se je potrebno pred vstopom na bazen gol oprhati. Posebno doživetje na Islandiji so tudi geotermalne toplice Blue Lagoon. Rezervacijo karte je potrebno narediti že predhodno, ker je omejeno maksimalno število obiskovalcev. Karta je res draga, vendar je v ceno vključena tudi ena pijača, ki si jo naročite kar za šankom iz vode. Sploh pa je posebno doživetje kopanje v topli, svetlo modri vodi, kjer ti pozimi para nežno boža obraz, oči pa se spočijejo na belini snega in temnih vulkanskih kamnih. V kopališču si lahko privoščite tudi dodatno ponudbo, kot so masaže, savne, gurmanske jedi in podobna razvajanja.

 

Islandski konji

Žival, ki jo pri zimskem potovanju največkrat opaziš na prostranih pašnikih, kako kljubuje ostremu vetru in neizprosnemu mrazu. Islandski konji so posebna vrsta konja, ki ponavadi ne presežejo 150cm, ter so presenetljivo močni in z vzdržljivim karakterjem. Prve konje naj bi na Islandijo pripeljali Viking v 9. stoletju. Razvijali so se ločeno od vsega ostalega sveta, zato že od leta 1100 velja poseben zakon, ki ne dovoljuje uvoza konj in konjske opreme na Islandijo. Vsak islandski konj sicer lahko Islandijo zapusti, nikdar pa se ne sme več vrniti. Včasih je težko gledati kako osamljeno in zdolgočaseno stojijo na pobočji. Vsakega mimoidočega, ki se ustavi, radovedno pridejo pogledat k ograji, v upanju za kakšen priboljšek.

Avtorica: Erika Žefran

 

FotoPOTEPi Islandija - V iskanju severnega sija (več)

Islandija je dežela, ki vsakega navduši s svojimi naravnimi lepotami in drugačnostjo. Draga hrana v restavracijah, muhasto vreme in imena mest, ki jih tujci ne znamo izgovoriti, so le nekatere posebnosti, ki jo naredijo še bolj posebno. Vsi Islandci naj bi bili v sorodu, ne preseneča pa niti dejstvo, da naj bi že nekaj let veljali za najsrečnejši narod sveta. Zanimivo je tudi to, da Islandske mame puščajo vozičke z dojenčki pred lokali. To je pri njih že dolga tradicija. Otrok mora biti zunaj na zraku v vsakem vremenu, da se mu bo izboljšal imunski sistem. Košček preprostosti, uživanja v trenutku in toplino v srcu z Islandije prinese tudi popotnik, ki to deželo obišče.

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com