Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

OvaHimba / predavanje o njihovem načinu življenja (7. junij)

31.05.2017 10:35

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 


Predavanje bo 7. junija ob 18h
Lokacija: Prevale 9, Infocona d.o.o., IC Trzin (lokacija)
Vstop prost, vabljeni.


Na jugu Angole in severu Namibije v pokrajini Kaokoland živi na pol nomadska etnična skupina OvaHimba. Na kratko rečemo Himba, Himbe, Himbi. Vendar tega ne slišijo radi, saj to ime označuje tistega, ki prosi. OvaHimba pa označuje množino, oziroma ljudstvo Himba.

So še toliko drugačni, prvinski, da kljub dodatnim kilometrom greš v njihov suhi, prašni in kamniti svet z redkimi nizkimi drevesi ter mogočnimi baobabi (opičji kruhovec). Krepko si poplačan, ko vidiš in spoznaš njihov preprost način življenja. 

Neverjetno, kako drugačno in nematerialno, skromno in preprosto, težko in trdo, ali igrivo in brezdelno je lahko še življenje. Otroci te popeljejo v lastne otroške spomine, ko smo se tako kot oni cel dan podili okoli hiše ali v bližnji gmajni. Brezskrbno in igrivo je bilo. Domov si prišel ob mraku, lačen, žejen, prašen, kdaj tudi strgan, popraskan in s kakšno buško od debele veje, ki ti je prečkala pot.

Sam sem imel to srečo, da sem se z njimi lahko družil že sedemkrat. Od 29. septembra do 15. oktobra gremo zopet na FotoPOTEP v Namibijo. Za predstavitev Namibije in predvsem enega izmed še vedno močno tradicionalnih plemen, bo 7. junija ob 18h predavanje na temo Himb. Spoznali bomo njihov način življenja, kako do njih in predvsem kako je s fotografiranjem. Za prikaz sem izbral preko 200 fotografij, ki nam že same po sebi povedo veliko o Himbah. Torej bo govora tudi o samem zajemu fotografij. Tako o pristopu do oseb kot tehničnih lastnostih.

Mayuru Uamunako je starešina družinskega zaselka. Način življenja je močno drugačen od našega in šele po par obiskih začenjaš razumeti, da jim je tako kot je povsem sprejemljiv. Živijo plemensko. Starešina vodi zaselek in ima glavno besedo. Skozi cel dan sedi na nam znanem počitniškem zložljivem stolu. Ja tudi to je prinesla civilizacija, oziroma mi popotniki. Nikamor ne gre brez njega. Himba ima lahko toliko žena kolikor jih lahko preživlja. Starešina ima vsaj dve. Ima zadosti živine, kar pri njih pomeni denarja.

Plemena Himb so še zelo tradicionalna, za naš pogled prehitro rečemo “in bogu za časom”. V bistvu se njihov način življenja, oblačenja, dela in prebivanja skoraj ni spremenil. Moški so pastirji in večino časa od doma, ženske skrbijo za otroke, vodo, ogenj, hrano, oziroma za celoten zaselek z ograjo iz drčja in grajenjem ter obnovo blatnih hiš vred.

Življenje v zaselku poteka počasi, zelo počasi. Otroci se cel dan igrajo, fantje pasejo koze v okolici, ženske klepetajo, moški vodijo živino po oddaljenih krajih kjer je voda.

Tradicionalno so moški in ženske zgoraj brez oblačila. Sodobna oblačila so pri Himbah redka, vendar na splošno uporabna le za moške. Moški so za hladne zimske dni posvojili suknjiče, jakne... Ženske pa zgolj tanka ogrinjala ali deko. Otroci so goli ali pa jim pokrijejo zgolj prednji in zadnji del. Drugače pa imajo moški in ženske za pasom jermen, okoli pa zataknjene krpe iz blaga ali kože.

Ženske so oblečene kot pred 200 in več leti. Zgoraj nič, oziroma okoli vratu nekaj domačega nakita. Spodaj je na sprednjem delo nekaj krp iz blaga, na ledveden delu je le nabrana kozja ali kravja koža. Skrbno skrivajo svoj ledveni del telesa, ki se ga ne spodobi kazati.

V hladnih zinskih dnevih in za spanje v koči je zelo dobrodošla deka.

Z jutrom se začnjajo prva opravila. Otroci molzejo koze in krave. Najprej nekaj mleka za zajtrk, nato še za maslo. V velike suhe buče vlilejo mleko in nato ženska čez cel dan trese bučo, da nastane maslo.

Ženske se nikoli ne umivajo, ja nikoli, zato se mažejo z okro in mastjo. Obenem je to tudi odlična zaščita proti soncu in izgubi vode s potenjem.

Mlado dekle si je že namazalo kožo z rdečo okro, ki je pomešana z maslom. Namazana koža se na soncu lepo rdeče obarva in sveti. Mažejo se dvakrat na dan.

Pri Himbah spoznaš, da naše razmišljanje o raznovrstnosti hrane tu ne velja. Veliko večino dni jedo samo kuhano koruzno moko. Včasih dodajo kakšne liste podobne naši špinači. Kljub temu da imajo čredo krav in veliko koz, je meso na jedelniku samo na ob priložnostih, kot je pogreb, poroka...

Kljub enolični prehrani pa 90 letniki niso nobena posebnost.

Ko si enkrat sprejet med njih, ovir za fotografiranje ni. Otroci so zelo radovedni in vseskozi te cukajo za rokav, da pokažeš fotografijo.

Starejšim je tehnika tudi zanimiva in nekateri se celo žele preizkusiti s fotokamero v roki.

Redka oblačila, predvsem kože iz ledvenega dela zadimjo z lesom iz drevesa Mopane (ravno pripravlja žerjavico) in njegovim dimom. Hja, vsi želimo dišati.

Epupa falls na reki Kunene. Na nasprotnem bregu je Angola. Ker so Himbe nomadsko ljudstvo, se selijo za boljšo pašo in pogoje za živino. Zato nimajo stalnega bivališča.

 

Himbe so gostoljubne. Tudi če srečaš nekje ob poti samostojno družino s svojo kočo, se lahko ustaviš. Seveda pa je bariera jezik. Tako se lahko samo malo nasmihaš, nekako razumeš, da sprašujejo za vodo, plastične steklenice za njo ali hrano. Izven mesta vas ne bodo “fehtali” za denar.

Ko želiš videti način življenja Himb v vasi, v njo ne moreš kar priti. Halo, evo tu sem, pokažite se mi! Na ta način ne boš dobrodošel.
Če potujete turistično z organizirano skupino, vas z lokalnim vodičem odpeljejo v eno izmed bližnjih vasi. Vendar so to že vasi s precej ponarejenim načinom življenja. Turistov so vajeni in prekleto dobro vedo, da se da na hitro zaslužiti denar. Tak način zaslužka je za njih prej slabost kot, da ste naredili kaj dobrega. Skupina žensk se postavi v vrsto, vodnik razloži dokaj popačeno sliko o načinu življenja Himb, sledi še ogled koče, ponudba domačega nakita, ki pa je v večini primerov plastika iz Opuwo. In to je to.

Za obisk Himb si vzemite čas. Še najbolje je, če potujete v manjši skupini ali sami. Tako si že v naprej zadate cilj, s svojim vodičem obiskati malo bolj oddaljeno vas.

Več o Himbah in Namibiji na predavanju 7. junija. Kdor bi Himbe in Namibijo rad doživel v živo, se mi lahko pridruži na jesenskem, letos že drugem (29. september do 15. oktober) FotoPOTEPu po Namibiji (vstopi).

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com