Naročite se na enovice

http://www.cyberstudio.si
http://www.foto-klik.si/
http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

FotoPOTEP – Moj način potovanja

16.11.2012 14:02

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si


Moj način FotoPOTEPa je močno povezan s fotokamero in z lokacijo, ki nudi možnost samostojnega potovanja z avtom. V prvi vrsti pa vedno z možnostjo ustavljanja, kjer si to zaželim in seveda je ustavljanje možno.
Posneto v St. Andrews na Škotskem, kjer Defender ječi pod mojo nogo in terenom, ki je premagljiv s samo res primerno tehniko. Škoda bi bilo biti v tej pokrajini brez prave fotoopreme. Ta mi je vedno nekje na dosegu roke. Gremo pa na lokacijo, kjer so orli in sove "doma"! Obenem pa lahko izkoristimo še fotografiranje na poti.


 

Uvod

Slovenci radi potujemo. Tako ali drugače, oziroma v bolj ali manj oddaljene kraje. Še največ je tistih popotnikov, ki potujejo z agencijami. Veliko je tudi takih, ki svet vidijo z nahrbtnikom na ramah in z malo denarja v žepu. Nekaj je tistih, ki si tujino ogledajo preko najboljših resortov. Ljudje smo si različni in vsak način potovanja ima svoje prednosti ter slabosti.
Tudi sam rad potujem. Pravijo da ima astrološko znamenje strelec močno željo po nenehnih potovanjih. Pa me res vedno nekam vleče. Toda na nek svoj poseben način.
Že v mladosti sem rad raziskoval bližnje kraje. Doma na Vevčah vse okoli Ljubljanice do Studenca, v Zalogu okoli Save in seveda bližnje hribe od Debnega vrha, Urha in Golovca.


Vevče sem pred leti uspel fotografirati iz helikopterja. Kraj kjer sem kot otrok in mladostnik začel začrtovati in uresničevati prve POTEPe. Seveda v glavnem s kolesom do Studenca, Zaloga, Pečarja, Sostra, Urha...
Z očetovo fotokamero Smena 8, sem leta 1974 naredil svoj prvi FotoPOTEP na Vevčah, v produ kot rečemo (ob nogometnem igrišču Slavija, zdaj Alfa).


Debni vrh nudi kar nekaj skrivnosti. Malo naprej je Stari grad, v strmini Mrzle doline se še vedno skriva prava skakalnica, partizanska javka (rov), in pod Starim gradom več stoletij staro izrezovanje mlinskih kamnov (članek Podgrad-Stari grad-Mlinski kamni). Kaj bi si otrok želel videti še več. V tistih časih nazaj smo imeli še možnost kopanja v Savi in njenih pritokih, ki jih danes ni več. Kopali smo se tudi v bajerjih pri psihiatrični bolnici na Studencu in seveda v bazenu na Vevčah.


Kasneje so že sledili kolesarski podvigi po dolini Besnice, od Podgrada na Pečarja, do Janč, Javorja, vse do Trebeljevega.

 

S prstom po zemljevidu

Dolgo časa so bila moja bolj "eksotična" potovanja samo moja domišljija in prst na zemljevidu ter branje potopisnih člankov. Sam zase sem mislil, si dopovedoval, da nikoli ni bilo časa, oziroma denarja za oditi in sprostiti pustolovskega duha. Toda eden izmed popotniških legend Zvone Šeruga je lepo povedal. »Bog je ustvaril dovolj časa in tudi denarja je dovolj, za kar si ga pripravljen dati«. Zdaj vem, zakaj sam dolgo časa kaj dlje kot na vedno iste skale na hrvaškem morju in nekaj sindikalnih izletov po Evropi niti prišel nisem.


Pred 40 leti, je bila pot do morja že pravi letni podvig. Ti ponavljajoči se dopusti na hrvaških skalah, še danes mnogim onemogočajo pogledati čez druge planke, mejo. Seveda so ostali spomini, prijetne počitnice, dogodki. Žal pa drugam še dosti let naprej nisem kaj dosti videl. Ta fotografija, ki sem jo leta 1978 posnel v Banjolah, me še vedno spominja, vrne, na prijetne mladostniške počitnice.

 

Prvi FotoPOTEPi

Tisti moji pravi FotoPOTEPi so se začeli kako drugače kot s fotokamero v roki. Seveda še z analogno in na film. Vse skupaj pa drugače, nič kaj klasično popotniško ali izletniško. Razna poslovna potovanja in izlete, sem kot fotograf spremljal s fotokamero v roki in dokumentiral dogodke. Tako sem odkrival zanimive lokacije doma, kot po svetu.


Canon AE-1 iz leta 1978. Kamera s katero sem začel fotografirati na dogodkih in lahko rečem, da so se z njo začeli moji FotoPOTEPi.
Čez leta pa sem spoznal, da je lahko FotoPOTEP odlična poslovna možnost za fotografa (članek - Fotografija in turizem)


 

Po svetu

Z začetkom e-Fotografije (l.2001) so prišli še novi, drugačni FotoPOTEPi. Vabil na konference in preizkuse fotoopreme je bilo res veliko. Obenem še vabil v razna fotografska združenja in kar naenkrat sem potoval v vse kraje sveta. Od Norveške do Japonske, v Afriko in otočja v Atlantiku.
Seveda bo marsikdo rekel, ta nekaj dnevna potovanja nimajo nič s "pravimi" potovanji. Toda kaj so "prava" potovanja? Mora res biti za to z nami nahrbtnik in vsaj mesec dni pretegovati noge po odročnih krajih, s čim manj denarja v žepu? Ali biti na eksotičnem otoku nastanjen v najboljšem hotelu? Oziroma sedeti v prevoznih sredstvih in kar najhitreje zbirati štempilke v potnem listu? Nekateri samo potujejo skozi države in kraje in jim že zadostuje, da se peljejo mimo ali so kratek čas v njih, za njihovo popotniško zgodbo in vtise.
Moram še zapisati, da ta nekaj dnevna potovanja v meni velikokrat prebudijo željo po videti še več, ali mi dajo idejo za naslednji vodeni FotoPOTEP. In na ne malo, na hitro videnih krajev, sem se vrnil.


Leto 2003. Pisala se je digitalna zgodovina. Pa ne da je to bil njen začetek. Toda predstavitev kamere EOS 300D (članek), je pokazala, da je vstop kamer DSLR v svet hobi fotografije tu. In dejansko. Digitalna hobi fotografija je dobila svoje mesto in željo po kameri DSLR. "Srebrenko" kot smo rekli EOS 300D, je bila tudi pri nas kamera, ki je mnogim odprla svet DSLR fotografije, meni pa svet spoznavanja krajev na drugačen način. Vesel sem, da sem lahko bil udeležen predstavitve te uspešne kamere v Londonu, ki ima danes že deseto naslednico v EOS 750D / 760D (test). Ker pa imaš vedno možnost še nekaj dni spoznavati mesto dogodka, ali celo širše, lahko tako povabilo izkoristiš za pravi FotoPOTEP, saj je večina udeleženih tudi željna fotografiranja in raziskovanja.


Kmalu po predstavitvi EOS 300D v Londonu sem že odšel na predstavitev Olympus E-1 (članek). Za Olympus se je pisala nova zgodovina. Tokrat sem bil ponovno v Amsterdamu, kjer sem lahko s kamero odkrival celotno Nizozemsko. Nekaj mesecev kasneje so nas že peljali na preizkus E-1 v Šanijo, na Mallorco.


Moji FotoPOTEPi so vedno tudi delo, sejmi, kongresi... Če ne drugega je treba posredovati posneto in objaviti na spletni strani ter drugih omrežjih.


HP je močan v razvoju in odkrivanju, implementiranju novih tehnologij. Vsako njihovo povabilo je bilo zame tako fotografski kot tehnološki presežek. Z nami so bili vrhunski fotografi, kot njihovi inžinerji za tiskanje, fotografijo, računalništvo. To kar danes zmorejo pametni telefoni in tablice, nam je HP delno že odkril leta 2005 na konferenci na Tenerifih. Obenem smo imeli možnost ta vulkanski otok, do obisti spoznati. In kot že zapisano, da se rad še kdaj vrnem na lokacije, ki sem jih na kratko spoznal, sem se kasneje na to otočje vrnil še 2X.


Vabilo v ekipo preizkuševalcev fotoopreme Diwa Awards, mi je odprlo nova vrata v svet digitalnega zapisa fotografije. In FotoPOTEP na nove lokacije, Norveško, Dansko, Anglijo, Nizozemsko, kjer smo imeli lastne konference, delovna druženja in podelitve nagrad.


Na Mallorci sem imel leta 2003, srečanje z Olympus inženirji in vodjem projekta E sistema, Toshyjuki Terada (članek). Neverjetno kako so pripravljeni prisluhniti tvojim mnenjem, idejam in ti ponuditi možnost dodatnih testiranj. Seveda v novem okolju, ki ga zaradi možnosti raziskovanja otoka lahko brez težav imenujem FotoPOTEP.


Še dobro, da so vabila na konference, predstavitve ali seminarje tudi možnost za nekaj dnevno spoznavanje krajev v katerih si. Žal so predvsem pogovori, intervjuji s tržniki ali inžinerji bolj kot ne domena trenutnih prodajnih artiklov ali rezultatov. Za vse možne novosti, tehnične lastnosti, ki naj bi prišle z novimi kamerami pa je v večini primerov kaj hitro končana debata z besedami "no comment"!
Eden redkih odkritih in ne preveč skrivanih intervjujev sem imel s Takaya Iwasaki - Canon (članek).


Japonska je obljubljena dežela za fototehniko. Vse glavno se dogaja pri njih. Zato sem bil še kako vesel vabila v deželo "vzhajajočega sonca". Vesel še toliko bolj, ker sem bil med samo 50 izbranci v svetovnem merilu, za Nikon v tako ključnem trenutku. Predstavljena je bila kamera Nikon D3. Kamera, ki je Nikon zopet vrnila v popolno igro. Obenem pa so nam razkazali še del Japonske, vključno z njihovo tovarno v Sendai. Ni kaj, lep FotoPOTEP (članek "Sendai - Kjer se Nikon kamere rodijo").

 
Avtor: Matjaž Intihar

Fotografija na potovanju = FotoPOTEP

Ko enkrat preizkusiš več načinov potovanja, potem veš, da zna biti vsak način po svoje zanimiv, predvsem pa je FotoPOTEP dobro razumljena beseda. Potuješ kakorkoli in kamorkoli, le imej vedno fotokamero s seboj. Na takem potovanju je ujeti »dobro« fotografijo za predstavitev (predavanja, splet, revije, knjige...) bolj pomembno, kot na hitro videti vse turistu želene lokacije. Kaj več sam niti ne potrebujem.


FotoPOTEP z nahrbtnikom in šotorom, ali kovčkom in hotelom. Vseeno, le da je fotokamera z mano.
Mali Himba v vasi blizu mesteca Opuwo, Namibija. (Članek FotoPOTEP Namibija)


Če si na FotoPOTEPu, potem popotniška glava drugače razmišlja. Manj je zanimanja za kulturno zgodovinske znamenitosti, več je gledanja za motivi.
Sončni zahod pri templju Tanah Lot, Bali, Indonezija. (Članek FotoPOTEP Bali)


Če greste na FotoPOTEP in vam še ostane nekaj €, potem izkoristite možnost za pogled na pokrajino iz zraka. Še najbolje iz helikopterja in brez vrat. Tako imate prosto pot, brez pleksi stekla do motiva.
Puščava Sossuvlei, Namibija. (Članek "Moja izbira fotoopreme za FotoPOTEP Namibija")


FotoPOTEP nas lahko zapelje tudi do najbolj "oguljenih" motivov, kot je to osamljeno drevo pred Voltero, v čudoviti Toskani. (članek FotoPOTEP Toskana)


Na FotoPOTEPu se ne fotografira samo naključno. Če je potrebno režiramo, doosvetljujemo z bliskavico in odsevniki. Iščemo najboljše motive in svetlobo. Pomembna je fotografija na želenih lokacijah, ali samo naključno videnih v odlični svetlobi. Vsekakor pa želimo ujeti "nekaj več"!
Terasasta riževa polja Tegallalang, Ubud, Bali, Indonezija  (članek "Vtisi iz FotoPOTEP Bali")

 

FotoPOTEP 1 - V družbi milijon *

Čeprav sem po svetu najmanj potoval z nahrbtnikom, šotorom, imam ravno z njima največ izkušenj. Obenem še trda ležišča, neprijetni kraji, čudna prehrana, da o pešačenju in prevozih ne govorim. Več kot 10 let sem se v rezervni sestavi in kasneje kot pripadnik specialne brigade Moris podil po hostah v temi, dežju ali snegu, ležal na mokrih tleh, po kleteh in hodnikih, da vem kaj pomeni tako na divje preživljati dni. Še sedaj mi to ne bi bilo težko. Vendar se sprašujem zakaj, če mi tega treba ni. Na način FotoPOTEPa z nahrbtnikom, šotorom in spalne vreče sem se odpravil samo v Namibijo. Pač, treba je bilo tako in je šlo. Mala malica za nekoga, ki je kar nekaj vojaka v njemu!


V Sloveniji skoraj nepojemljivo, da ustaviš avto in, da nekaj ur vožnje naokoli ni žive duše, kaj šele stavbe. FotoPOTEP žal ni vedno samo domena dobre postrežbe in mehke žimnice. Če želite opazno prihraniti, če ste res v odročnih krajih, potem drugače kot s šotorom in spalno vrečo ne gre (sam se takega potepa izogibam kot hudič križa).
Nekje v širni Namibiji.


Če greste na FotoPOTEP s šotorom, potem to ni samo vaša spalnica, ampak tudi fotopisarna. Oprema je še toliko bolj obremenjena in pametno jo je po FotoPOTEPu nesti na servis na čiščenje.
Nekje ob Angolski meji.


Lahko greste organizirano na predstavitev najnovejše fotoopreme, pa še vedno pristanete v šotoru. Seveda malo bolj luksuzno, a še vedno šotor. Rojstvo Sony Alpha je bilo sredi puščave v Maroku. (članek - Sony Alpha predstavitev)


Šotor ima tudi svojo prednost. Spite pod milijoni zvezd in ob zori ste že na lokaciji, ko prvi sončni žarki prebudijo naravo. Sam sem že krepko pred vzhodom vstal, luna in zvezde so še na obzorju, pripravil kamero na stojalo, dodal svetlobo bliskavice, si zakuril ogenj in pekel palačinke. Obenem pa naredil še spominski avtoportret. Sanje mnogih, da tako v popolni divjini pričakajo dan. Toda verjemite, v sanjah smo na daljšem FotoPOTEPu s šotorom, večkrat v mehki domači postelji. :)


FotoPOTEP pod zvezdami pomeni, da ni vedno vse v domeni kuharjev, strežnikov, lakajev. Treba je sam poprijeti za nož in kuhalnico, skuhati, pomiti in šele nato zopet pomisliti na motive. No, če drugi pripravljajo, se lahko lakoto prežene tudi s fotokamero v roki.


Ludvik in njegova učna ura kuhanja špagetov.


Postrežba v divjini Namibije je prikazana na zgornji fotografiji. Detajl zajtrka s kaviarjem, šampanjcem, v slovitem Burlington dvorcu blizu Londona pa izgleda tako. Verjemite, da se že na zajtrku nisem znašel in se počutil dobro, saj ti vse prinašajo k riti. Kaj jesti, kaj prijeti, kaj piti. Raje vse to fotografiram, kot uporabljam.

 

FotoPOTEP 2 - Ponudba od **** do *****

Preko udeležb na konferencah sem spoznal tudi najboljše postelje in postrežbo. Saj ne rečem, paše. Vendar nisem ustvarjen za to vrsto »glasbe«! Po pravici povedano se ne znajdem, da imam enega ali dva za sabo, ki te »pedenata«, svetujeta za jed in pijačo, za vsako nepravilno prijeto vilico, prazen kozarec, ti nosijo vsako malo večjo prtljago kot je ženska torbica ali, da te z dvigalom peljejo v sobo, ker se res ne spodobi, da bi sam pritiskal gumbe, luči ali odpiral vrata, odstiral zavese, si natočil pijačo. Lepo je, da sem spoznal tudi visoki nivo in, da vem kako to gre. Vendar, raje imam malo bolj po domače. Priznam, ne znam! Tudi naučiti se tega ne zna. Ali s tem zrasteš ali pa si vedno nerodnež v tem "drugem" svetu.


St. Andrews na Škotskem, je meka za vse golfiste. Za tem starim hotelom je tisto znamenito igrišče. Sobe enkratne, postrežba odlična, gostje sami pomembneži v športu, gospodarstvu, politiki in seveda golfu. Cena kozarca vina minimalno 16 funtov. O ostalem pa ne bi, ker taki hoteli niso zame. Saj paše, ne rečem. Za nekaj dni že gre. Konferenca in nato raje v fotografiranje!


Flamska železniška proga je turistično zelo znana. V 20km se spustite za skoraj 1000m in to z vlakom, v starih vagonih. Doživetje? Seveda, je, a dobro ga je ujeti s fotokamero. Po prihodu v edini pravi hotel pa presenečenje. No cene so take, da večina gre hitro s trajektom naprej, prespi pri redkih zasebnikih ali celo v kampu. Če ste v hotelu, vas pri večerji čaka celotno osebje in, če smo na FotoPOTEPu, potem jih bomo fotografirali. Za fotografiranje kulinarike, pridite med prvimi, ko je še vse pripravljeno za oči, ko še ni ljudi, ki segajo po hrano in osebje na predstavitvi. Kajti že minuto kasneje, je polno ljudi pri hrani in osebje na svojih mestih.
Flam, Norveška, hotel Fretheim.


Verjemite, tudi pri nas se da za zmerno ceno lepo uživati na FotoPOTEPu. Poleg fotografiranja želene pokrajine, lahko posnameš še sam interier.
Bernardin, Slovenija.


Norveška agencija me je povabila na fotografiranje. In kje se prve za njih želene fotografije začno? Še predno stopite v hotelsko sobo naredite fotografije. Se "splača", naslednjič lahko dobite še boljšo sobo.


Dejansko ni vse FotoPOTEP z nahrbtnikom in šotorom. Toda verjemite. Dva dni takega razkošja, je za večino slovencev že preveč. Tudi zame ni, da te nekdo stalno "pedena" in da se pogovarjaš iz sobe v sobo. Sem pa zadovoljen, da sem imel možnost fotografiranja teh več kot 100 let starih hotelskih sob, v katerih so gostje "pravi" petičneži.


Delovna soba za poslovneže, v največjem apartmaju hotela Bristol, Bergen, Norveška.


Ko imaš v naslednjem prostoru svojo savno.


Dnevna soba. Si na FotoPOTEPu, se počutiš kot "kralj", a vseeno jaz sam nelagodno. Kaj če mi tako razkošje sob, savn, če bi rad bil zunaj in fotografiral. Toda vseeno. Dobro je, da spoznaš razkošje, užitek, nek drug svet. Saj se malo naučiš živeti v tem "drugem" svetu. Toda spoznaš, da se ga nikoli ne priučiš in da je bolje ostati v svojem. Vseeno pa mi je FotoPOTEP in možnost fotografiranja na takih lokacijah razširil obzorja.

 

FotoPOTEP 3 - Agencijske ponudbe za 99 ali 9999€

Poizkusil sem tudi kar nekaj agencijskih potovanj. Ni slabo, vse je organizirano in vidi se veliko, predvsem zgodovinskih, arhitekturnih in kulturnih znamenitosti. Spoznal sem, da mnogim tak organiziran potep še kako odgovarja. Žal sam s fotokamero v roki skupaj z njimi nimam kaj početi. Kar zanima mene, večine teh popotnikov ne. Kar njih pa sam v tistem kratkem času in gužvi nimam kaj posneti. Oziroma njim se mudi iz lokacije na lokacijo. Jaz pa rabim čas!


Potovanje z agencijo. Avtobusi, vlaki, če želite "poceni" videti svet. Toda to pomeni, vsaj prvi in zadnji del tudi spati na teh prevoznih sredstvih in čez dan biti ves zaspan na lokacijah. In to ob "najslabši" svetlobi. Za FotoPOTEP so agencijske ponudbe povsem neprimerne. Pomembno v tej ponudbi je, čimveč videti. Za mnoge nič narobe, zato pa gredo na tako potovanje. Za fotografa pa vse to hitenje, gužva, vrste, povsem neprimerno.


Pozabite na FotoPOTEP, če imate s seboj več osnovne prtljage kot fotoopreme. Enostavno to ne bo to. Raje s seboj vzemite samo kompaktno fotokamero in fotografirajte za spomin.


Vlak je odlično prevozno sredstvo za popotovanja. Za FotoPOTEP pa gre preveč sicer videnih motivov mimo in je laže izbrati avto.


Potovanja z ladjo imajo svoj čar. Toda vzemite ta način raziskovanja sveta bolj kot popotništvo. Za bolj resno fotografijo je vedno premalo časa.

Tako je to! Vsak ima svoj izbrani način potovanja in prav je tako. Večkrat slišim, kako je edino eden (njegov), način potovanja tisti pravi. Sam sem preizkusil več različnih načinov potovanja. Zato pravim, »tisti način potovanja je pravi, ki odgovarja točno vam in vam potovanje da tisto, kar od njega želite«.

In šele, ko v praksi spoznaš več možnih načinov potovanja, lahko oceniš kaj tebi osebno najbolj odgovarja. Sam sem si izbral nek svoj okus in, če je le mogoče se ga držim. Na tak način izbiram tudi lokacije samega potovanja.

FotoPOTEP 4 - Moj "osebni" način potovanja

Že na začetku zapišem. To je moj osebni način in kot tak, mi je najbolj všeč. Nikakor ga ne omenjam, kot "najboljši" ali "edini" možen način za FotoPOTEP. Le predstavljam svoj priljubljeni način potovanja s fotokamero, ki meni res najbolj odgovarja.
Meni je v večini FotoPOTEPov najbolj pomembno! Kamor koli grem, si želim predvsem fotografirati. Torej fotokamera in fotografska oprema je vedno z menoj. Vse ostalo je nuja in bolj kot ne ovira. Zato imam rad, da sem lociran na eni lokaciji in z lastnim prevozom s samo fotoopremo odidem na fotolokacije.
Na bližnje lokacije grem z lastnim avtom. Če potujem z avionom, potem si izberem avto na lokaciji sami. So seveda tudi izjeme, da potujem drugače. Vendar v takih primerih mi drugi krojijo način potovanja, delam za njih in se le temu tudi prilagodim. Prilagajanje potovanju in fotografiji je vedno potrebno.

Če ni možnosti, da potujem z lastnim prevozom poizkusim potovati predvsem tako, da me ostala oprema med potovanjem čim manj ovira in, če je le mogoče, da ne potujem vsak dan na drugo lokacijo. Brez tega, da si kakšen dan vzameš za popolen odklop in tudi užitek, ali samo po domače »šoping«, pa tudi ne gre. Tako sem si našel lasten način potovanja. Po lokacijah potujem z avtom, da je oprema vedno pri roki, hoteli, hiške, je že planiran in rezerviran, a ne preveč naporen. Še ravno dovolj, da si glede na situacijo in lokacijo še lahko svoboden, se prilagodiš svetlobi ali želji po lenarjenju.


Tudi na FotoPOTEPu po Aljaski se je vedelo. Že na letališču prevzeti najeti avto in v iskanje motivov.


Če želite videti, fotografirati več, potem je na FotoPOTEPu treba izbrati tudi drugačne načine prevoza.

 
Avtor: Matjaž Intihar

Moji FotoPOTEPi

Rad imam potovanja na otoke. Sem lociran na eni lokaciji in v možnostih ga lahko pokrijem z lastnim prevozom. S tem lažje izbiram smer dnevnega potepa. Če je treba, grem lahko večkrat na isto lokacijo. V bistvu opažam, da večina mojih FotoPOTEPov deluje na sledeč način. Prihod na destinacijo, najem avta in hoteli/bungalovi/lodgi.

Tudi, če sem na celini, se le redkokdaj odločim za potovanje iz lokacije na lokacijo iz dneva v dan. Vsaj na določenih fotografskih lokacijah želim biti več dni. Ne, da si jo bolje ogledam ali več fotografiram. Lahko, da najdem odličen motiv, vendar tisti trenutek, dan, svetloba ni prava.


Moja običajna avantura na FotoPOTEPu je nekaj podobnega. Avto in gas po dolinah in hribih. Po asfaltu ali brezpotju.


Če je le mogoče izkoristite pogled na motive iz zraka. Helikopterji so idealni za fotografiranje iz zraka, seveda, če vam odstranijo vrata. Tudi če ne, imajo prednost pred letali, da se lahko na željo dvignejo, spustijo ali pristanejo na več različnih mestih. Pomembno je, da se že na začetku o svojih željah pogovorite pri najemu ali s pilotom pred poletom.


Marsikatera lokacija brez helikopterja niti ni dosegljiva.


Na Aljaski so znani "bush" piloti. Vzletijo in pristanejo v nemogočem. Pred vzletom sem se še smejal! :) Vajen sem vojaških poletov s helikopterji, toda z avionom nad neznano pokrajino je drugače, ponovno adrenalinsko. Toda vem, tudi pilot ima sebe rad.
Fotografiranje iz aviona ni zanimivo. Motijo manjša okna, krila, propelerji. So pa hitri in večje razdalje jim niso ovira, tam pa ste svoj foto kralj. Na Aljaski vas "bush" piloti popeljejo kamorkoli želite. Tudi v čisto divjino, kjer na 100km ni žive duše. Če ne gre drugače, priklopijo smuči za pristajanje na snegu ali vodi.


Tudi v Toskani ni vse lepo. Želiš stran iz ceste med širne poljane in te preseneti dež. V trenutku si nemočen in brez prevoza. Vendar poglejmo lepšo plat. Imaš na pretek časa za fotografiranje.

 


 

FotoPOTEP in fotografska oprema

Tu sem spet malo posebneža. Ker preizkušam fotografsko opremo, lastne niti nimam. Za vsako potovanje si izberem tisto, kar mi naj bi v določenih razmerah najbolje služilo in predvsem o čemer bom lahko tudi kaj napisal po samem preizkusu. Seveda je izbira vedno namenjena namenu. Ne potujem samo s kompaktnimi kamerami, niti si s seboj ne jemljem preveč težkih objektivov, če to ne bi bilo nujno potrebno.

Vendar preden greš na pot je treba razmisliti več stvari. Kje bomo, kako bomo potovali in kako dolgo bomo na potovanju, so prva vprašanja. Kadar potujem z avionom je lahko že prva omejitev teža opreme. Prevozniki postavljajo omejitve, koliko teže imamo lahko v ročni prtljagi, t.j. fotonahrbtniku. Zaenkrat mi ročno prtljago še nikoli niso tehtali. Imam pa svoj recept. Za moje potrebe uporabljam fotonahrbnik Kata N3-33, ki je videti relativno majhen in ne vzbuja pozornosti, vendar v njega lahko dam po teži »ogromno« opreme. Za FotoPOTEP v Namibijo sem jo v njega zložil za kar 15kg. Seveda ima vsaka dobra lastnost tudi slabo. To pa je, da ta nahrbtnik ni namenjen za dolgotrajno nošnjo. Zato je primeren v večini primerov samo za potovanja na moj način. Z avtom kar najbližje na lokacijo. Še najbolje, če si celo potovanje na enem mestu in s seboj nosiš (voziš) samo toliko opreme kolikor je treba. Taka lokacija je od mojih potepov recimo Bali, Madeira, Tenerife...


15kg opreme, ki mi je odlično služila v Namibiji. (test bliskavica SB-900) (test objektiv Nikkor 16-35mm)


Na Aljasko sem vzel različno opremo. Med drugo je bila preizkušena, (Canon EOS 760D) (Sigma 18-250mm) (nahrbtnik National Geografic W5050 retro) (ebook ASUS)

Če nisi na isti lokaciji in vsak dan potuješ je dobro imeti na razpolago večji avto. Odvečna oprema lahko ostane v njem, s teboj na terenu je samo izbrana.

V obeh primerih imam s seboj še manjši, mehki fotonahrbtnik, ki mi služi za dnevno uporabo. Dve kameri z objektivoma sta vedno pri meni. Poleg dodatne fotoopreme, kot objektiv, bliskavica, baterije, kartice, imam v mehkem nahrbtniku, še kakšno rezervno majico, palerino in osebne stvari kot dokumente.


Odvisno od načina potovanja s seboj vzameš tudi fotoopremo. Še največ jo lahko s seboj voziš v avtomobilu. Najmanj, če fotografiraš iz helikopterja. Takrat sta dobrodošli dve kameri v roki in seveda polne in rezerven baterije in zadosti spomina na karticah.

Oprema za "drugačne" FotoPOTEPe

Kadar potujem z vlaki, avtobusi, zelo dobro razmislim koliko fotoopreme bom vzel s seboj. Kovček ali potovalna torba z oblačili je že sama po sebi ovira. Še fotonahrbnik z več opreme in kaj hitro niti ne pomisliš ne, da bi to bil FotoPOTEP. Ko sem na tak način potoval po Norveškem, sem si kot fotoizbiro izbral kamere Olympus. Njihov sistem 4/3 mi je nudil zadovoljivo kakovost slike, obenem pa zaradi manjšega formata tipala lahke objektive in izredno širok razpon goriščnic.

Kot sem že zapisal. Sam imam od večine fotografov drugačne možnosti in si lahko izbiram opremo za točno določen tip potovanja. Kdor potuje s svojo fotoopremo pa nima dilem. Vzame kar ima, oziroma pusti kar se mu ne zdi smiselno vzeti na FotoPOTEP. Odvisno od tipa fotografa, je lahko prav tista, doma puščena oprema, kasneje spoznana za veliko napako.

Še najbolje na potovanjih pridejo skozi tisti, ki jim je fotografija bolj kot ne postranska zadeva. Vse več se fotografira s fotofoni. Za namen »spomin na potovanje« so fotografije iz njih povsem solidne. Toda kdor želi več kaj hitro spozna, da potrebuje »pravo« fotokamero. Začne se s kompaktnimi. Na fotopotepih nam pridejo zelo prav tiste z možnostjo izbire daljših goriščnic.


Bliskavica na kameri ali dodatna, nam pride na fotopotepih zelo prav v slabih svetlobnih pogojih.

Uporaba kamer DSLR za fotopotep, je že bolj zapletena. Osnovni objektiv ima kratke goriščnice. Brez daljših goriščnic boste bolj slabe volje. Zelo prav nam pridejo univerzalni objektivi z goriščnicami 18-200mm, 18-250mm in daljšimi.

Izkušeni fotograf dobro ve, kaj od svoje fotoopremo si bo izbral. Predvsem pa, če neke opreme nimaš s seboj, niti ne razmišljaš, da bi lovil določene motive. Še najslabše je, če imate eno ohišje in več objektivov. Stalna menjava objektivov je hitro moteča in nikoli nimamo na kameri »prave« goriščnice. (Članek - Izbrati eden ali dva objektiva)


Manj razmišljajte o opremi in več o motivih. Na FotoPOTEPih je motivov kolikor želite. Odkrijte jih in režirajte. Tudi drugi si želijo biti na sliki in imeti zanimive fotografije.

Sam si največkrat izberem dve ohišji DSLR, dva ali tri objektive, telekonverter, bliskavico, stojalo in filtre (polarizacijski in sivi). Na ohišju višjega razreda imam objektiv, katerega bom največ potreboval, na drugem objektiv z drugačnimi goriščnicami, tretji objektiv je v večini primerov ultra širokokotnik ali enogoriščni z boljšo svetlobno močjo. Telekonverter (Članek - Telekonverter v praksi) pride zelo prav za dodatno podaljšanje goriščnice. Filtri za polariziranje svetlobe (Članek - Polarizacijski filtri) in ustvarjanje bolj barvitih fotografij, pridejo prav v sončnih dnevih. Za odvzem moči svetlobe, ko potrebujem daljše čase osvetlitve, so dobrodošli sivi filtri.

Kot že omenjeno. Fotoopremo izbiram glede na zastavljeni FotoPOTEP. Na vsa tista potovanja, ki jih vzamem kot FotoPOTEP in sem na njih prvič, gre večinoma z menoj v zgornjem odstavku opisana oprema. Na lokacijah kjer sem že bil je lahko bolj izbrana in premišljena. Recimo za fotopotep na otok Bali, teleobjektiv skoraj ne gre več z menoj. Bali je enkraten za portrete, sončne zahode in večerno fotografijo. Tu pa daljših goriščnic od 100mm ne potrebujem več. Portretom se lahko tako približaš in jim nisi vsiljiv, da sem se dobro počutil tudi z ultra širokokotnim objektivom 8-16mm (članek-test Sigma 8-16mm).


Sigma 8-16mm (test objektiva), bliskavica v protisvetlobo sončnega zahoda.
Bali, plaža Jimbaran.

Na mojem zadnjem FotoPOTEPu po Aljaski, sem s seboj imel še tretjo kamero DSLR, na njej pa preizkusni objektiv 18-250mm (test objektiva). V bistvu sem več kot polovico posnetkov naredil s to kombinacijo. Kameri z bolj zmogljivima objektivoma, vendar manjšim razmerjem med goriščnicami sem uporabil samo takrat, ko sem si želel več v smislu tehnične kakovosti slike določenega motiva.


Izbira prave fotoopreme je lahko ključnega pomena, za ujeti "pravi" trenutek. Seveda pa morate biti tudi vi pripravljeni na trenutek in poznati svojo opremo, da bo vedno pripravljena na ujem zanimivega motiva.
Seward, Aljaska.

Da zaključim. FotoPOTEP je čudovit, če fotografirate in se ne pustite zavesti, da fotografirate samo takrat, ko vas pripeljejo na določeno lokacijo in brez razmisleka samo pritisnete posnetek ali dva. V večji skupini nefotografov boste vedno »črna ovca«, katero je treba čakati. Potujte sami ali v družbi tistih, ki razmišljajo podobno (članek - FotoPOTEP v neznano) (članek - FotoPOTEP na otok Bali) (članek - FotoPOTEP Toskanski griči). Torej jim je fotokamera sestavni del potovanja. Potem je vse lažje. Predvsem pa se ne obremenjujte kaj vse od fototehnike nimate s seboj. Česar nimate, vam v danem trenutku ne pomaga. Poizkusite in naredite posnetek ali dva za spomin, predstavitev s tistim kar imate. Če nimate močnega teleobjektiva ne razmišljajte, kako bi recimo v Tanzaniji kar najbolje fotografirali oddaljenega leoparda. Kot omenjeno naredite spominski posnetek in upajte, da vam bo kmalu sreča mila. Če ne gre pa fotografirajte bližnje motive, potrete, detajle, pokrajino...


Če niste dovolj blizu, če nimate prave opreme, potem fotografirajte tisto kar lahko. Ne pride vam nosorog ali druga divja žival vedno na "pladenj". In še ta ni v pravi svetlobi. Žal nisem imel poleg sebe nikogar, da bi z odbojnikom doosvetlil desni del glave. :)
Namibija, Etosha.


FotoPOTEP ni samo fotografiranje pokrajine kjer potujemo, ali arhitekturne, zgodovinske znamenitosti. Sam zelo rad fotografiram ljudi.
Himba v eni izmed vasi v okolici Opuwo, Namibija.


Fotografiranje v "zlati" svetlobi je najslajše. Sončni vzhodi in zahodi nam pričarajo povsem drugačne motive. Še malo svetlobe bliskavice in vodič Yon, ki nas je še v temi vodil po bregu vulkana na njegov vrh je ujet v njemu tipičnem ambientu. Vsak dan vodi turiste na vulkan in preizkušajo srečo, da vrh ni v meglicah. Sam sem ta dan imel srečo in zanimiva fotografija je tu!
Vulkan Batur, Bali.


Še ena iz "zlate" svetlobe, tokrat pred sončnim zahodom. Ni nujno, da je zebra, takoj videna kot zebra. Tudi na FotoPOTEPu ste lahko kreativni.
Etosha, Namibija.


Ko se stemni, so pred nami novi zanimivi motivi. Kuhanje večerje v kuhinji s "šefom" pod milijoni zvezdami. Stojalo, dolg čas osvetlitve, dodatna svetloba baterijskih svetilk in bliskavice. Vsega v pravi meri, kot začimb pri kuhanju in uspešen posnetek je tu. Ne pozabite, da se da na FotoPOTEPu fotografirati tudi, ko drugi niti ne pomislijo, da bi kamero vzeli iz foto torbe.
Camp Namtib, Namibija.


Portret mladega dekleta iz plemena Himbe. Nikoli se ne umivajo. Kožo vsak dan namažejo z mešanico masla in rdečega prahu.


Potuješ s fotokamero v roki in vidiš več! Največja radost naših otrok je biti zaprt, sam v svoji sobi in domači računalnik. "Se tisti v malo bolj zrelih mladinskih letih še spomnite, ko je bila največja kazen za otroke, da niso smeli ven!" Marsikje po svetu imajo otroci enake igre in veselje z njimi, kot smo jih imeli pri nas pred 40 leti.
Vas Trunyan, Bali.


Narava, kaj je to? Le malo poglejte okoli hiše, mej in odkrije se vam lahko čudoviti svet žive narave. Če ste na FotoPOTEPu, boste vse zanimivosti tudi zabeležili. Le ne razmišljajte, da so taki motivi v okolici hotela.
Seward, Aljaska.


Na FotoPOTEPU prav zaradi fotokamere in razmišljanja ter iskanja motivov vidiš več.
Avtoportret nekje v pogorju Maroka.

Podobno je, če nimate kamere, ki omogoča delovanje pri slabi svetlobi. Naredite fotografijo samo da jo imate za arhiv, o ostalem ne razmišljajte. Če zaradi tehnike ne gre, pač ne gre. Pridobili si boste veliko izkušenj in na naslednjih FotoPOTEPih boste imeli s seboj »pravo« opremo, oziroma že doma boste odmislili, da bi fotografirali tisto, kar ne morete.

Fotografirajte, doma boste lahko ob izbranih uspešnih fotografijah dodatno uživali. Predvsem pa imeli enkratne spomine iz vaših FotoPOTEPov.


Imate tri možnosti. Sedite doma, greste po svetu z agencijo, ali pa se mi pridružite na FotoPOTEPu.


Kako izgleda FOTO paradiž na Baliju..., klikni na sliko za ogled videa

 

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 

 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com