Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Fotokina 2014 / Premešane karte

Avtor:Matjaž Intihar
26.09.2014 09:55
Stran:

Sejem Fotokina je že 33-tič zaprl svoja vrata. Če ta sejem spremljaš že dolgooo (sam od leta 1992), še v času največje moči analogne fotografije, ter doživiš kar napoveduješ, t.j. digitalizacijo v fotografiji, si po toliko sejmih že malo apatičen. Nekako od leta 2000 se je začel trend širšega predstavljanja novega vala, digitalizacije. Vendar takrat še sama podjetja niso verjela, da bo ta prišla med vse nas tako hitro. Pa je bilo že leta 2008 vse digitalizirano in sejem iz tega pogleda ni več nudil nobene revolucije.
Fotografska podjetja je "nova" elektronika in predvsem "novi" mediji, ki so povzeli fotografijo za informacijo povsem presenetila. Fotografija je dobila povsem nov pomen, nove igralce kateri jo krojijo, predsatvljajo, kot nove uporabnike. Tista ta "stara" fotografija pa že postaja majhna niša. O vsem tem sem že večkrat pisal v uvodnikih revije e-Fotografija.
Dolga desetletja je bil glavni igralec na sejmu Kodak. Veliko ime, kot samo podjetje, je danes opazno zgolj še v grafični dejavnosti, ali tam, kjer so kupili njihovo ime, da se nek proizvod zaradi le tega še prodaja. Kot recimo baterije, papir za tiskanje...

Mogoče "old boys" kot imenujejo zdaj nas uporabnike kamer DSLR, ne bomo razumeli ali želeli sprejeti dejstva. Vendar Canon in Nikon že nekaj časa nista več tisti podjetji, kamor smo vsi najprej pristopili in iskali novosti, trende. V bistvu sta postala v fotografiji, ki je dobila neverjetno širok pomen v množici manjša, povsem nišna igralca z nekimi veliki "škatlicami" in dragim "steklom". "Pravi" fotografi s temi velikimi ohišji in objektivi, smo danes v poplavi fotografov le redek, "čuden" osebek, ki želi od tehnične kakovosti fotografije več. No, kot opaženo sem tudi sam med temi redkimi čudaki (old boys). A ni kaj, treba je gledati naprej in ne smeš biti z glavo samo pri svoji "škatlici", kot da je to edino prava naprava za narediti fotografijo. Danes se ti večina smeji s tablico v roki in ti kažejo vse mogoče fotografije katere zadovoljujejo njih in množico na FaceBook, YouTube... Jih naj prepričujem, da naj raje v roke vzamejo FF kamero?

Za slovensko pojmovanje sejmišča, je sejem Fotokina velik. Za svetovne razmere je to manjši, obrobni sejem za "neke", občasno potrebne hobi naprave. Še par let nazaj sem se čudil, kaj vse nudijo na mnogo večjih sejmih za lovce. Od avtov, oblačil, turistične ponudbe fotolova, banke so tam s ponudbo kreditov, puške in naboji so bolj kot ne obrobna zadeva. In lej ga zlodja, tudi na Fotokini se nekaj novega dogaja. Zanimivega, drugačnega!
In zgodilo se je, da je na sejmu več obiskovalcev, ki za zajem fotografije ne uporabljajo nič drugega kot fotofon in k klasičnim fotokameram niti ne pristopijo, da bi si jih ogledali v roki. Nove ideje, ponudba, možnosti v fotografiji so sejmu prinesle nekaj svežega. Čeprav je "klasična" fotografija s "pravo" fotokamero vse bolj ob strani ob novih trendih, je bilo na sejmu po uradnih podatkih kar 160 novih razstavljalcev in celo za 20 tisoč več obiskovalcev (185.000) kot na prejšnji Photokini.

Na sejmu sem vedno bil že dan prej. Večina je še zaključevala svoje razstavne prostore, novinarji pa smo že hiteli od ene tiskovke na drugo. Nasledni dan se je vse bleščalo, odprli so vrata za obiskovalce in vsi so hiteli k glavnim japonskim proizvajalcem. Danes?
Vstopiš na sejemsko dvorišče in bzzz, bzzz, okoli tvoje glave letijo majhni helikopterčki, na njih pa je v večini primerov pritrjena kamera GoPro. Stopiš notri in gledaš ter se čudiš katero podjetje se na veliko kaže in je svoj razstavni prostor močno razširilo.

Novi in na novo vstali liderji

Leica je bila na začetku in sredini prihoda digitalnih fotokamer že potopljena. Le ša manjši prostor so si vzeli, da so razstavljali svoje analogne kamere in digitalne, ki so bile v glavnem Panasonic z njihovim napisom. Danes?
Leica je ena redkih, ki napreduje z lastnimi idejami in beleži krasne dobičke. Torej, kdo drug kot oni vedo, kaj v poplavi fotofonov in tablic pomeni biti nišni proizvajalec.
Fotokamere so se dobesedno umaknile fotofonom in tablicam. Nam znani razred kamer DSLR je postala popolna manjšina v poplavi vseh mogočih naprav, ki omogočajo zajeti fotografijo. Zaradi manjših količin se močno zmanjšujejo zaslužki.
Če japoncem niso ravno rožice postalne, pa nemška Leica beleži rast. In to rast s kamerami, ki veliki večini niti ne kažejo, da bi bilo to sploh vredno vzeti v roke. Če so na prejšnji Photokini kazali digitalno kamero, ki nam zapiše samo ČB sliko, so tokrat predstavili digitalno kamero, ki nima zaslona. Si to lahko zamislite na japonskih kamerah? In še ta nepotreben dodatek pri Leica. Cena te kamere je lepo zaokrožena na 15.000 evrov.
Stopiš naprej in te pozdravi velikan Google. Večina ga pozna kot iskalnik. Vendar so podjetje, ki fotografu nudi veliko več kot samo iskalnik.
FaceBook je v ozadju viden povsod. V bistvu je FaceBook tisti, ki je posredno pomagal uničiti proizvodnjo kompaktnih fotokamer in je v par letih zaradi enostavnosti zajema in prenosa slike, fotofonom dal prioriteto. S tem predvsem fotografiji neverjetno množičnost, od katere pa klasična podjetja nimajo nič. Hitro dodaj fotografijo in čakaj na odziv virtualnih prijateljev. Vendar prav zaradi fotofonov in delitve fotografij po omrežjih, FaceBook služi z oglasi posredno v fotografiji več, kot vsa japonska foto industrija skupaj.

Kako gre japoncem

Tudi pri japonskih proizvajalcih, ki seveda vztrajajo na foto in video kamerah smo prišli do dveh taborov. Še v 60-tih letih je bilo vsaj 15 japonskih proizvajalcev zrcalno refleksnih kamer. Pred 15 leti smo imeli še izredno močno Minolto, ki je tudi ugasnila proizvodnjo in po združitvi s Konico so celoten foto oddelek prodali podjetju Sony. Poleg Canon in Nikon, se le še Pentax poizkuša držati nad vodo s pomočjo nekdaj odličnega ponudnika kamer SLR, Ricoh. Olympus pa je povsem prešel na stran "ta novih".
Najprej razčistimo s kompakti. Tisti ta poceni so postali zgodovina. Zdaj podjetja žele trgu prodati zgodbo, da bo z dražjimi, bolj zmogljivimi kompakti ta razred obstal. Zanimivo, da recimo Canon nudi kompakt, katerega reklamirajo kot zmogljivega zaradi večjega tipala. A enako veliko tipalo je že v fotofon dodal Panasonic. Sony ima za svoje fotofone opcijo, da na njega dodate zmogljivi objektiv (tisti, ta"pravi") iz serija A.
Žal, še takih "super-truper" kompaktov na naslednji Fotokini ne bo več kaj dosti videti. Tako je ostal na proti fotofonom samo še razred kamer z izmenljivimi objektivi. Ta zaenkrat še prepriča nas (old boys), ki menimo, da le te kamere nudijo zadovoljivo kakovost.
Kot je Apple z iPod in iTunes postavil v pozabo HiFi, je fotofon s spletnimi mediji in dodano programsko opremo postavil v nišno pozicijo "prave" fotokamere. Še pet let nazaj je bilo prodanih preko 100 milijonov fotokamer na leto. 80% je šlo na račun kompaktnih kamer. Danes, ko ni več tistih kompaktnih kamer, ki so dajale te prodajne številke, se proizvodnja giblje samo še okoli 35 milionov kosov. V spodnji razpredelnici je tabela CIPA, glede na vse japonske proizvajalce. Dodajmo še druge proizvajalce, predvsem Samsung in mogoče tako zelo dobrohotno, da je lepa okrogla števika pridemo na 35 milijonov izdelanih fotokamer. Razpredelnica pokaže, da je bila glede na leto 2012, proizvodnja kompaktnih kamer v letu 2013 manjša za slabih 50%. Pri kamerah DSLR se je ta odstotek zmanjšal še najmanj, za samo 23%. Za kar 6% več pa pri kamerah CSC (brez zrcala). Vendar treba je vedeti. Canon in Nikon sta postavila ceno kamer DSLR iz najnižje stopnice (EOS 1200 in D3300) na tako nizko, da sta ustavili hiter prodor kamer CSC. Ko bodo kamere CSC znižale svojo ceno, oziroma uporabniki vstopnih kamer DSLR spoznali, da žal nudijo premalo, se bo trend obrnil v prid kamer CSC.
Za leto 2014 se predvideva, da bodo številke proizvodnje fotokamer še padle (cca. 10 do 15%).

In če pogledamo "new wave" v fotografiji!

Fotofonov se bo letos prodalo 400 milijonov kosov. Tablic, ki so postale fototrend zadnjega leta pa že preko 100 milijonov kosov in številke še rastejo. Obenem se vsak dan samo na FaceBook doda preko 300 milijonov fotografij. Le nekaj odstotkov le teh je bilo posneto s "pravo" fotokamero. Vse ostalo s fotofoni ali tablico. Ne čudi, da lahko danes zapišemo, da sta največja proizvajalca naprav za zajem fotografije Apple in Samsung.
Obenem je vse bolj zanimiv video zapis. Zato je pripomočkov za snemanje videa preko fotokamere vse več. Kakovosten video zapis je prav zaradi kamer z izmenljivimi objektivi vse bolj dostopen. S tem so močno izgubile klasične video kamere.

Foto "new wave" in "Old boys" industrija!

Tudi med ponudniki "pravih" fotokamer smo vidno na dveh bregovih.
Prvi je klasični, jaz kar rečem "mehanski"! Tu kraljujeta Canon in Nikon, ki še vedno nudita kamere DSLR z zrcalom, prizmo in zaklopom. Kdor se spozna na fototehniko ve, da zaenkrat še vedno le ta tehnologija nudi tisto, kar potrebuje najbolj zahtevni fotograf. Hitrost, odličen AF, robustnost, pogled na motiv, široko bazo objektivov za vse namene. Vendar po drugi strani, koliko fotografov to zmogljivo tehniko sploh še potrebuje?
In smo spet pri številkah. Teh kamer se bo letos prodalo okoli pet milijonov in vsako leto se jih bo še manj. Kmalu bodo kamere DSLR le še domena naprednih fotografov (old boys), ki bomo vztrajali na teh kamerah in pri fotoreporterjih.
Vsi tisti, ki žele vrhunsko kakovost, bodo čez čas tako ali tako prestopili v srednji format.
Kamere DSLR vse bolj izpodrivajo kamere iz razreda CSC (komaktne sistemske kamere), ki ga je zanimivo, vzpostavil nekdaj "mehanski" Olympus. (Članek - CSC kamere na pohodu)
Predvsem Panasonic, Sony in Samsung so znanilci novosti. Olympus, pionir tega razreda ne dodaja v kamere toliko elektronskih novitet, ima pa najbolj široko paleto izrednih objektivov.
Kot kaže, bosta Canon kot Nikon v dveh letih ukinila kamere DSLR iz nižjih razredov, kot recimo danes EOS 1200D in EOS 700D ter Nikon D3300 in Nikon D5200. Konkurenca s kamerami CSC bo prevelika in proizvodnja kamer DSLR premajhna. Nekaj časa bo obstal še višji APS-C razred DSLR in še dlje razred polnega 35mm formata. Tudi tu se pričakuje, da bo v nekaj letih mehaniko (zaklop, iskalo) zamenjala elektronika, podobna kot jo danes predstavlja Sony v kamerah Alpha 77 II in Alpha 99. S časom se bo pri vseh umaknil še mehanski zaklop.
Ko pa bodo profesionalni fotografi zamenjali tehniko, takrat se bo le ta tudi pri naprednih fotografih preusmerila v novost? Kaj bo to? Pro CSC?

Ja ni kaj. Klasični proizvajalci se vračajo v proizvodnjo pred digitalno ero. Zdaj so tu novi igralci v fotografiji, ki dobro služijo na vseh, ki žele imeti ter predstaviti fotografijo. Apple, Google, FaceBook, Samsung, so na podlagi novih tehnologij tako velika podjetja, da je vsako zase večje kot vsa "prava" fotopodjetja skupaj. In prav toliko več od tistih, ki samo zajemajo fotografijo z različnimi načini tudi služijo.
Kako neverjetno se je obrnil naš fotografski svet. Podobno kot v 19. stoletju, ko so prišli iz velikih lesenih kamer in steklenih plošč na majhno Kodak kamero s celuloidnim filmom. Takrat so zamrle obrtniške mizarske delavnice, ki so izdelovale ohišja kamer. Danes je že v pozabi Kodak, ki je leta 1888 v fotografijo prav z box kamero in celuloidnim filmom prinesel množičnost in velikim kameram dodal končni udarec. V naslednjem desetletju se bo umaknil še marsikateri današnjih proizvajalcev. Fotografija ni več samo zapis nekega trenutka. Je mnogo več. Fotografija postaja beseda, najbolj razumljiv svetovni jezik, ki se preko spletnih omrežij nezadržno širi. Ne čudi, da futuristi predvidevajo, da bo slika postala najbolj razširjen jezik. (Članek - Slika, povsod razumljena beseda)

Na naslednji strani. Kaj so nam predstavili razstavljalci?

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com