Predstavljene so že kamere iz začetka leta 2011.

Medtem ko smo pri “film” kamerah SLR zaradi njihove dolgoletne prisotnosti med nami dobro vedeli, kdo sploh vstopa v razred SLR, in tudi, na katero stopnico tega razreda, pa je v digitalni fotografiji vse postavljeno na glavo. Ni malo kupcev, ki si za prvo kamero izberejo kar kamero iz najvišjega razreda SLR. Je to pravilen vstop v fotografijo? Vsaka stvar ima danes dve, več plati!
Fotograf, ki bo šel po poti dodatnega izobraževanja in ga fotografija v veliki meri veseli, lahko danes na podlagi digitalne tehnike zelo na hitro spozna prednosti in osnovne pasti, ki ga čakajo v uporabi kamere SLR. Navodila, tečaji in splet, danes nudijo že toliko informacij, da lahko tudi kot samouk spoznate prve osnovne korake.
Fotograf, ki si kupi kamero razreda SLR zato, ker misli, da je samoumevno, da bodo fotografije same po sebi višje kakovosti, pa je naredil veliko napako. Že pred tremi leti, po prihodu kamere Canon EOS 350 na trg, se je hitro videlo, da mnogi kupci niso bili kos njeni uporabi. Članek je bil objavljen tako v reviji kot na spletni strani e-Fotografija.si.
Le redki so vedeli, da je treba za visoko kakovost fotografije in njeno privlačnost s kamero SLR močno sodelovati. V članku “Kompaktna kamera proti SLR” smo spoznali razliko v zapisu med obema sistemoma. Predvsem to, da je treba za kakovostnejšo fotografijo iz kamere SLR v večini primerov poseči še po dodatni obdelavi slike s programom za obdelavo fotografij in da samo programske nastavitve še ne zagotavljajo vrhunsko zajeti posnetek.
Se kamere DSLR danes še obnašajo tako? Katere nam nudijo enostavno uporabo? Do kje je še njihova kakovost? Je njihova cena upravičena? Katere so glavne pasti kamer iz razreda SLR? Ali poznamo njihovo pravo uporabniško vrednost?
Na ta in še ostala vprašanja vam bom poizkušal odgovoriti v naslednjem članku. Preizkusil sem vse glavne kamere iz razreda DSLR. V bistvu so v tem preizkusu predstavljene kar vse kamere, ki so danes (začetek maja) na naših ali svetovnih prodajnih policah želene in prodajane v večji meri. Izpuščena sta samo Panasonic DMC L-1 in Sigma SD14. Samsung DX-20 je tako ali tako sestra dvojčica K20D.

 
Ekipa e-Fotografija. hr Željko Božić (urednik), Amir Šepić, Davor Tomić in e-Fotografija.si Samo Hajtnik, Matjaž Intihar smo meseca aprila preizkusili in ocenili 19 kamer DSLR.

Razredi kamer DSLR
Kot sem že omenil neke točne meje, kje se začne in konča določeni razred ni. Sam sem kamere razdelil v štiri skupine. Še do meseca marca 2008 hobi razred nisem imenoval. Kamere sem razvrščal v samo vstopni razred, napredni in pro. Vendar so kamere Nikon D40, in predvsem nova nova Nikon D60 ter Sony Alpha 200 že nakazale, da se želijo proizvajalci še bolj približati uporabnikom kompaktnih kamer. Kot prvo s ceno, vendar samo ta mi ne bi dala te odločitve. Pomembnejše in bolj odločilno je, da so sedaj vstopne kamere v razredu DSLR pridobile na tem, da je slika iz kamere že tako močno obdelana, da hobi fotograf niti ne potrebuje več obdelave slike v računalniku. Seveda do določene meje. Ti fotografi večinoma uporabljajo popolno zeleno (modro) avtomatiko, sem ter tja še slikovno avtomatiko in se v celoti za uspešnost posnetka prepuščajo kameri.

Da sem kamere vstopnega razreda ločil od tistih bolj zmogljivih sem sedaj dodal še novi, HOBI razred. Kamere iz hobi razreda že nudijo več. Več predvsem v samih nastavitvah preko gumbov na kameri. Kar pomeni, da so že namenjene fotografu, ki si želi kaj več kot samo prepustiti se v nastavitvah kameri. Te kamere še vedno ne nudijo trdnih robustnih ohišij in ostalih vitalnih delov kamere. Vendar pa vidno odstopajo v uporabniški vrednosti od kamer DSLR vstopnega razreda. Fotografu, ki si želi v fotografiji še kaj več kot se samo kazati s kamero DSLR in izkoriščati zgolj osnovne avtomatike priporočam, da prestopi v višji HOBI razred kamer. Ker nam nudijo osnovne nastavitve preko gumbov na kameri in še ne obdelajo močno fotografije (razen če sami izberemo drugače) so primerne tudi za tiste fotografe, ki si želijo najvišjo kakvost pridobiti s pomočjo zmogljivih programov za obdelavo slike.

Kamere naprednega razreda so že tiste, ki nam omogočajo uporabo v vseh pogojih. Kar jim v glavnem manjka za še višji razred je robustnost in hitrost. Od tu naprej pa smo v strogem profesionalnem razredu. Ni rečeno, da te kamere nudijo višjo kakovost slike. So predvsem kamere, ki nam dajo najvišjo robustnost vseh vitalnih delov, ki nam omogočajo zajeti posnetek v vseh zahtevnih pogojih. In poglejmo današnje kamere v teh razredih.