Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Fotokamera in domači video / Osnove in začetek

Avtor:Matjaž Intihar
09.03.2010 11:32

 

Prihod digitalne tehnologije v fotografijo je prinesel nove možnosti. Ena izmed njih je vse uporabnejša in počasi se že kaže, da bo zapis gibljive slike, pravimo mu tudi video, kmalu vse bolj izkoriščan. Menim, da bo v domeni družinske in popotniške fotografije prav video v naslednjih letih naredil večji preskok in bo vse bolj prisoten tudi med fotografi.

Fotograf se sprva niti ne zave možnosti videa oziroma ga video niti ne pritegne. Na to možnost, ki jo omogoča fotokamera, večina preprosto pozabi. Vendar, ko enkrat začneš z videozapisom, spoznaš tudi njegove prednosti pred sliko. Fotografski album, fotoknjiga ali danes sodobnejše domače TV-predstavitve so odlične možnosti za prikaz fotografij. Vendar pomislite, kaj imate raje shranjeno za spomin, ko vaš otrok pove prve besede, naredi prve korake ali ko ste na zanimivem dogodku ali potovanju. Fotografijo ali video?

Na začetku se možnosti videosnemanja niti ne spomnimo. Toda ko vidite videozapis o dogodku pri prijateljih, vi pa imate samo fotografijo, vas video lahko hitro premami. Seveda ne vseh. Toda zadnje čase vse bolj opažam, da je zanimanje za videozapis vse večje, s prihodom HD-videa v kamere DSLR pa se o njem začenjajo tudi prve strokovne razprave.

Decembra 2007 sem že zapisal, da bodo med nas prišle kamere DSLR z možnostjo videozapisa. Le redki so sprejeli to možnost, vendar sem sam že iz pogovorov z inženirji fotopodjetij predvideval, da se ta možnost hitro bliža. Predvsem fotoreporterji in njihovi uredniki so izrazili te želje. Video v internetu je vse bolj razširjen. Prav tako gledanost internetnih strani dnevnih časopisov. In prav na njih so obvestila v videozapisu najhitreje zaživela. Vse manj se bere, vse več se išče kratke in jedrnate informacije v videozapisu. In če uredništvo pošlje fotografa na dogodek, zakaj ne bi posnel obenem še videozapisa. Proizvajalci so prisluhnili in že avgusta 2008 smo v kameri DSLR Nikon D90 dobili možnost videozapisa.

Da se videozapis še ni razširil v večji meri, je za zdaj krivo dejstvo, da še ni preproste možnosti za obdelavo videa. Tudi uporabnik, ki ima računalnik, ne ve, kateri program lahko uporabi za obdelavo videa oziroma kje dobiti prve osnovne napotke za to, kako začeti. Na žalost je videoobdelava še zelo razpršena na množico formatov zapisa in njihovo obdelavo. Vendar pa počasi vse skupaj postaja preprostejše. Računalniki imajo že dovolj zmogljivo procesorsko moč, prav tako so trdi diski v računalniku z več spomina, dodatne zunanje enote pa so poceni. Potrebujemo samo še nekaj znanja glede obdelave videozapisa.

e-Fotografija vam bo z več članki približala možnost obdelave videozapisa. Sam sem po vsaki fotodelavnici ali fotopotepu predstavil poleg članka še video o samem dogodku. Prikaz dela na fototečaju, našega fotopotepanja v Toskani ali eksotične fotodelavnice na Baliju je povsem nekaj drugega, če si jih ogledamo v videozapisu, kot da beremo članek, ob njem pa si vse skupaj ogledamo samo na fotografijah. Še ne verjamete? Poglejte na stran www.e-fotografija.si in članek o naši eksotični fotodelavnici na Baliju. Sam od zdaj naprej ne grem več na noben fotopotep brez fotokamere, ki omogoča HD-videozapis. Spomini v gibljivi sliki bodo čez leta zavrteli čas nazaj v lepši, spominov polnejši obliki ne samo nam, ampak tudi drugim gledalcem.

 

Video od A do M za domači video

Prvi članek z nasveti, s katerimi fotokamerami lahko zajamemo videozapis in kako ga začeti uporabljati, bom predstavil v člankih z naslovom od A do M. Zakaj sem si izbral za konec mojih člankov črko M? Zato ker menim, da samo do tu lahko podam nekaj o domačem videu s svoje plati. Torej M kot Matjaž. Več pa nam bodo podali strokovnjaki za video. Toda že moje osnovno poznavanje videozapisa je dovolj, da boste z videom lahko začeli in se v praksi spoznali z njim na svoj način.

 

Fotokamera in videozapis

Pred desetimi leti je že vsaka kompaktna digitalna fotokamera omogočala videozapis. Zanimiva lastnost, o kateri se je kar veliko govorilo in včasih tudi preizkusilo, vendar pa sta velika količina podatkov in mogoč ogled filma samo na računalniškem zaslonu večino hitro odvrnila od resne uporabe te možnosti.

Danes. HD-video prehaja že v kamere DSLR. Večina novejših kompaktnih kamer že omogoča HD-zapis in neposredni priklop kamere na TV. Vendar je težava še vedno v tem, da za video obvezno potrebujemo računalniško obdelavo, da je zapis gledljiv. Kot moramo med 1000 fotografijami s potovanja izbrati sto tistih, ki bodo krasile naš fotoalbum, je treba pri videu opraviti izrez in montažo nezanimivih ter predolgih kadrov. To pa od nas zahteva več časa in znanja ter boljšo računalniško opremo.

V meniju fotokamere ali preko programskega nastavitvenega gumba vklopimo možnost zajema videa. Preko menija lahko nastavimo še ločljivost zapisa. Odvisno od fotokamere je omogočen zapis v polnem HD zapisu (tkim. full HD) ločljivosti 1920x1280 točk (ki je lahko v TV formatu z 'i' oznako, interlaced - prepleteno, kjer se parna in neparna polja izmenjujejo; ali kot 'p', progresivni zapis - polnoformatna zapis vsake od sličic), v HD zapisu z velikostijo 1280x720 točk (le ta nosi tudi oznako HD2, značilnost pa je da ima vedno progresivni, polnoformatni zapis vsake sličice posebej, pri TV sprejemnikih se to imenuje tudi 'HD ready'). Fotokamere imajo pogosto tudi zapis v računalniškem VGA formatu - nekdaj standardni ločljivosti prvih računalniških zaslonov s 640x480 točk in polovični 320x260 točk (le-to zapisujejo danes tudi mobilni telefoni, to pa je bil tudi začetni format YouTuba (ki pa sedaj že podpira tudi 640x480 ali celo HD 720p formate).

Odvisno od naših potreb izberemo ločljivost, v kamero vstavimo zmogljivo pomnilniško kartico in snemanje se lahko začne. Tako enostavno je lahko, če smo neizkušeni in na zajem videa ne damo večje pozornosti. In ne malokrat se zgodi, da po prvem navdušenju opazimo, da je video zapis potraten glede količine podatkov, energije, da so naši zapisi predolgi, streseni, neostri...

Ločljivost, formati, količina podatkov

Pomen pravilne izbire ločljivosti je pri video drugačen kot pri fotografiji. Pri fotografiranju le redki izberejo nižjo ločljivost, kot jo omogoča tipalo. Pri video pa hitro spoznamo, da je še tako zmogljiva pomnilna kartica premajhna. Večina fotokamer snema v formatih z oznako oziroma končnico .AVI ali .MOV. Avi oznaka pomeni video univerzalni zapis na 'PC strani', Mov pa je namenjena uporabnikom na 'Mac strani', a deluje tudi širše (s QuickTime predvajalnikom tudi na vseh PC z windowsi), na nekaterih mobilnih telefonih in igralnih konzolah.

Vse video kamere in kompaktne fotokamere pa izkoriščajo sodobne formate zapisa na osnovi standardov MPEG2 ali MPEG-4. Gre za način in tehniko stiskanja video in avdio podatkov v posebne video 'kontejnerje' ali 'ovojnice', pri tem pa imena lahko pomenijo tehniko in stopnjo stiskanja (MPEG2/4), tehnični tip zapisa podatkov (AVCHD) ali standard zapisa v kontejnerju (Quicktime ali AVI). Sodobni računalniški predvajalniki brez težav predvajajo večino formatov, proizvajalci programov za obdelavo videa pa (bolj ali manj) zelo ažurno skrbijo, da njihovi video programi (NLE) podpirajo vse čedalje bolj raznovrstne formate videa - iz video ali foto kamer! Obenem neizkušeni snemalec snema dolge kadre. Ko pa kot take gledamo na TV zaslonu so nezanimivi, saj hitro ugotovimo, da je za video informacije potreben krajši kader in več različnih informacij. Za to pa brez dodatne računalniške obdelave ne gre. Količina podatkov in kasnejša potreba po obdelavi naših zapisov skoraj vse hitro odžene od snemanja videa s fotokamero.

 

Osvetlitev, zum, AF

Pri večini kompaktnih fotokamer osvetlitev delujejo samodejno. Vse kamere ne omogočajo zumiranja med snemanjem videa in samodejnega ostrenja. Zato je dobro že pred nakupom kamere vedeti, v kolikšni meri vas bo videozapis prepričal in ga boste izkoriščali. Če boste video snemali v večji meri, naj današnja sodobna kompaktna fotokamera omogoča HD-videozapis, zumiranje in samodejno ostrenja ter zelo dobrodošlo korekturo osvetlitve. (Kot najvišjo referenco si vzemite Canon SX 1 IS). HD-zapis iz fotokamere je danes že dobre kakovosti in lepo gledljiv na HD-televizijah. Prav tako je HD-zapis odlično prikazan na računalniških zaslonih. Nižja ločljivost 640 x 480 točk je zadovoljiva za starejše TV-zaslone ali računalniške zaslone z majhno ločljivostjo. Večina spletnih strani, na katerih lahko prikazujemo video, kot sta YouTube in Vimeo, že omogoča prikaz videa v HD-ločljivosti. Ker na teh videoportalih še dodatno stisnejo podatke, je kakovost zapisa nekoliko manjša. Vendar pa za domačo predstavitev družinskih in popotniških videofilmov v večini primerov izkoriščamo HD TV-zaslone. Na njih pa so lahko HD-videozapisi zelo dobro prikazani. Ali jih predstavimo neposredno iz fotokamere, ki je s kablom HDMI povezana s HD TV ali pa naredimo montažo videozapisov v računalniškem programu in film zapišemo na DVD ter ga z DVD-predvajalnikom prikažemo na HD TV.

 


 

Fotokamere ki nudijo HD video zapis Podatki so zgolj informativni in možne so napake v prepisu iz internetnih strani proizvajalcev.

 

Fotokamere DSLR

Canon EOS 550D ��" 1920x1080 / 20fps?
Canon EOS 7D ��" 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps
Canon EOS 5D MkII ��" 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps
Canon EOS 1D MkIV ��" 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps

 

Nikon D5000 ��" 1280x720 - 24fps
Nikon D90 ��" 1280x720 - 24fps
Nikon D300s ��" 1280x720 - 24fps
Nikon D3s ��" 1280x720 - 24fps

 

Pentax K-x ��" 1280x720 - 24fps
Pentax K7 ��" 1280x720 - 30fps

 

Kompaktne fotokamere

Canon SX1 ��" 1920x1080 / 30fps
Canon SX20 ��" 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 990IS ��" 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 200IS ��" 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 120IS ��" 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 110IS ��" 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 100IS ��" 1280x720 / 30fps
Canon Powershot 200IS ��" 1280x720 / 30fps

 

Nikon Coolpix P100 ��" 1920x1080 / 30fps
Nikon Coolpix S8000 ��" 1280x720 / 30fps
Nikon Coolpix S6000 ��" 1280x720 / 30fps
Nikon Coolpix S4000 ��" 1280x720 / 30fps
Nikon Coolpix L110 ��" 1280x720 / 30fps

 

Olympus EP-1
Olympus EP-2
Olympus E-PL1

Olympus mju Tough 8010 ��" 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus mju 9010 ��" 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus mju 7040 ��" 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus mju 5010 ��" 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus SP 800 ��" 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus SP 600 ��" 1280x720 / 30fps (MPEG4)

 

Pentax Optio I-10 ��" 1280x720 / 30fps
Pentax Optio H90 ��" 1280x720 / 30fps
Pentax X70 ��" 1280x720 / 30fps

 

Sony CyberShot DSC W-270s ��" 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-290s ��" 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-350s ��" 1280x720 / 30fps (AVCHD 1920x1080 / 50fps), (MPEG4 1440x1080 25fps)
Sony CyberShot DSC W-360s ��" 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-380s ��" 1280x720 / 30fps (AVCHD 1440x1080 / 50fps)
Sony CyberShot DSC W-390s ��" 1280x720 / 30fps (AVCHD 1440x1080 / 50fps)
Sony CyberShot DSC TX-7s ��" AVCHD 1440x1080 / 50fps (MPEG4 1440x1080 25fps)
Sony CyberShot DSC TX1H ��" 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC WX1B ��" 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC T900B ��" 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC HX1 ��" 1280x720 / 30fps

 

Casio Exilim EX-S12 ��" 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-H15 ��" 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-S10 ��" 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-Z550 ��" 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-Z2000 ��" 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-Z330 ��" 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-FH100 ��" 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-FH25 ��" 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-F1 ��" 1280x720 / 30fps (H.264 1920x1080 60fps)

 

Panasonic DMC GF1 ��" 1280x720 / 30fps (AVCHD)

 

Fujifilm Finepix HF10 ��" 1920x1080 30fps (MPEG4, H.264)
Fujifilm Finepix S2000HD ��" 1280x720 30fps (MPEG4)
Fujifilm Finepix S1800 ��" 1280x720 30fps
Fujifilm Finepix S1600 ��" 1280x720 30fps
Fujifilm Finepix F80EXR ��" 1280x720 24fps
Fujifilm Finepix AX250 ��" 1280x720 24fps
Fujifilm Finepix AX200 ��" 1280x720 24fps

 


 

 

Digitalni video jezik v kraticah - podatki, katere največkrat zasledite ob vaših fotokamerah

 

AVI - kratica pomeni Avdio Video Interleaved - AVI zapis. Je univerzalni 'kontejner', ki v sebi nosi nizkokomprimirani (5:1) video zapis, praviloma v SD ali DV kakovosti, zelo pogost in celo standardni način shranjevanja videa za predvajanje na Windows platformi.

MOV - kratica pomeni 'movie' po Applovi nomenklaturi. Podobno kot AVI je 'kontejner' ali 'ovojnica' namenjena shranjevanju (5:1) video in zvočnega zapisa za predvajanje na vseh Mac platformah, a jo z inštalacijo Quicktime predvajalnika lahko beremo tudi v Windows okolju. Lahko vsebuje SD ali DV zapis, pogosto pa tudi MPEG-4, ki je lahko v SD ali katerikoli HD kakovosti.

MPEG - je kratica Motion Pictures Expert Group - skupine za standardizacijo filmskega zapisa, ki je že pred desetletjem opredelila vse tri standarde:

MPEG-1 (sedaj že zastareli zapis, ki ima kakovost na davni VHS- kaset ali video-CD-jev, s podatkovnim tokom do 2 Mbps in kompresijo do 10:1).

MPEG-2 (sodobni standard, v katerem potekajo vsi satelitski TV prenosi, so izdelani vsi DVD-video zapisi s podatkovnim tokom do 8Mbps in stopnjo kompresije do 25:1. MPEG-2 je še vedno tudi osnova za tkim. HDV od (19:1 do 25:1) ali HDcam EX standard (Sony, s 35 Mbps) ali celo najnovejši Canonov video pro MXF 4:2:2 50 Mbps format).

MPEG-4, ki ima stopnjo kompresije do 50:1, a poznavalci sodijo, da je zaradi novih algoritmov dvakrat bolj učinkovit zapis od MPEG-2, zelo racionalen, ker zahteva polovico manj pasovne širine pri prenosu, zato učinkovit za zapis ali prenos video podatkov, a (še vedno) zelo težaven za obdelavo s specializiranimi programi, vendar se vsi novi video zelo hitro prilagajajo temo, pa tudi procesna moč računalnikov raste.

H-264 in AVCHD sta oznaki za MPEG-4 zapis v ustreznem formatu: H-264 je ime svetovnega standarda kompresije, AVCHD pa je tip podatkovnega (računalniškega) zapisa, ki se je uveljavil odkar video ni več zasnovan na tračnem zapisu na kasete, pač pa podatkovni (računalniški) zapis na trde medije kot so kartice (SD ipd), trdi diski ali 'flash' vgrajene spominske kartice.

1920x1080 - novi standardni visoko ločljivostni (HD) video zapis, ki je lahko prepleten ('i' - interlaced, tipični TV zapis) ali polno formaten ('p' - progresivni, za prikazovanje v sodobnih digitalnih kinih ali na računalniških monitorjih in sodobnih LCD in plazma TV sprejemnikih). Piksli imajo stranice praviloma v razmerju 1:1.

1440x1080 - je ena od enakovrednih, a racionalnih oblik HD zapisa, ki se je uveljavila l. 2003 s prihodom HDV2 zapisa. Piksli imajo stranice v formatu 1.33:1, v kakovosti zapisa se razlika skorajda ne opazi, saj je bila tehnologija že tedaj tako zelo izpopolnjena, da je bila ostrina praktično enkovredna polnem HD zapisu.

1280x720 - standardni visokoločljivostni (HD) video zapis, ki je vedno polnoformaten ('p' - progresivni). Piksli imajo stranice v razmerju 1:1. Je tudi osnova HDV2 standarda, lahko je zapisan kot MPEG-2 ali MPEG-4, v 'ovojnicah' tipa AVI ali Quicktime, v standardu H-264.

25fps - pomeni 25 Frames per Second - sličic na sekund: evropski PAL in EBU HDTV standard temeljita na električni frekvenci 50 Hz, video in TV zapis pa poteka s polovično frekvenco 25/sekundu. Univerzalni video standard v Evropi, Avstraliji, delu južne Amerike, Afrike in Azije.

30fps - pomeni 30 Frames Per Second - sličic na sekundo. Temelji na ameriškem NTSC in (sedaj) ATSC - HD standardu in ameriški električni frekvenci 60Hz. Natančeje je video frekvenca 29,97, lahko pa tudi 59,94 sličic/sek.

24fps - pomeni 24 Frames Per Second - sličic na sekundo. Je osnovni filmski standard, saj vsi kinoprojektorji tečejo s to hitrostjo, je tudi osnova vseh filmskih kamer, a tudi izvor vseh paradoksov: vsi projekti narejeni v formatu 25 ali 30 ali 60 se morajo pretvoriti v format s 24 slikami/sek, čeprav se nato v kinih predvaja 48slik/sek - vsako sliko se prikaže dvojno!

 


 

Tudi predstavitev fotokamer ni več to kar je včasih bila. Na predstavitvi nove Nikon D3s na Škotskem so nam nudili predvsem možnost spoznati video zapis.

 


V video brez stativa skoraj ne gre.


S širokokotniki smo lahko bolj svobodni in nekatere kadre lahko snemamo tudi iz roke.


Za dober 3 sekundni kader, 10 krat dol in gor.


Najtežja preizkušnja. Sodelovanje snemalca in trenerja sokola. Pri tej izredni hitrosti moramo imeti vse nastavitve popolne.

Nasvet

HD video postaja vse bolj doma tudi med profesionalnimi fotoreporterji. Obenem pa so prednosti snemanja videa s kamero DSLR spoznali tudi profesionalni video snemalci. Uporabo fotokamer v te namene je že opisal Bojan Stepančič v članku "Rdeči video". Relativno poceni tehnologija in neverjetne optične možnosti. Če le imate možnost se preizkusite v video zapisu preko kamere DSLR.

 


 


Prikaz možnosti fotografije in videa posneto na e-Fotografija Exotic Photo Workshop na Baliju, združeno z enostavnim programom iMovie.

 

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com