Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Fotografiranje v studiu

19.04.2005 14:44

avtor: Oskar Karel Dolenc

V prejšnji številki smo spoznali snemanje pri priložnostni luči in snemanje z bliskavicami. Tokrat se bomo podali v studio.

 

Studio lahko začasno postavimo v vsakem prostoru, ki je dovolj velik za postavitev nekaj luči

 

 

 

Studio si seveda lahko tudi za stalno opremimo, v kolikor imamo za to prostor in potrebo.

 

 

 

Za najbolj enostavno snemanje, na primer portreta, zadostuje že reflektor ali celo samo reflektorska žarnica od 250-500 vatov v dovolj varnem okovju in odbojni reflektor. Za žarnico potrebojemo okov s primernim prijemalom ali s stojalom.

 

 

 

Za razsvetljevanje senc lahko kot odbojnik uporabimo ploščo stiropora ali bel karton. Kupimo lahko tudi zložljiv odbojnik. Če fotografiramo portret v ambientu, moramo paziti za pravilen izbor ozadja, da se izognemo že znanim kompozicijskim napakam.

Za boljšo in bolj dovršeno osvetlitev potrebujemo več luči, po možnosti z različno širokimi reflektorji. Za pravilno barvno temperaturo so najbolj primerne posebne opalne Nitraphot žarnice, ki pa se danes vse manj uporabljajo, saj so jih uspešno nadomestile halogenske luči. Najbolj popularne so še vedno Hedlerjeve luči z vgrajenim ventilatorjem, ki omogoča neomejeno uporabo.Zdaj Hedler nudi več modelov luči, od klasičnih z barvno temperaturo 3200/3400 K, kakršna je Videolux silent automatic 2000, ali nova Profilux 200 z barvno temperaturo 5600 K in metal-halogensko žarnico. Za vse tipe luči nudijo dodaten pribor: spot-reflektorje, odbojne dežnike, soft-bokse, stojala za luči in drugo. Te luči so zelo prijetne za delo, ker vedno točno vidimo jakost svetlobe in lahko natančno določamo odnose med svetlobami in sencami. Jakost svetlobe pe se ne more primerjati z bliskovnimi lučmi, ki omogočajo tudi kratke čase in s tem snemanje gibanja. Zato so ročne bliskovne luči –fleše ojačali in povečali, ter izdelali prave studio-bliskavice. S tem pa ni rečeno, da si z odbojnimi dežniki in raznimi soft-boksi ne moremo narediti malega studia že z dvema ali tremi navadnimi bliskavicami.

Za večje prostore in večje objekte, pa potrebujemo že profesionalne bliskovne reflektorje, kakršni so na primer BOWENS, MULTIBLITZ, BALCAR in drugi. Za začetek je zelo primeren Multiblitz Mini-Studio , ali novejša izvedba Multiblitz Profilite Compackt 200,

 

 

 

ki ga dobimo v kovčku z vso dodatno opremo, kot je razvidno iz slike. S takimi kompleti lahko v vsakem trenutku postavimo začasen studio, poskrbeti moramo le še za primerno okolje.

Večkrat sem že omenil ozadje. Kadar snemamo predmete ali pa osebe, si večkrat žaželimo ali celo nujno potrebujemo mirno ozadje. Najenostavnejši je bel papir, ki si ga lahko hitro priskrbimo. Barvna ozadja so bolj zahtevna. Lahko so tudi iz papirja, seveda močnejšega, da se prehitro ne strga; ali celo iz blaga. Tudi tu lahko improviziramo. Kupimo določeno blago, najbolje platno, že pobarvano, ali pa ga sami pobarvamo. Treba je vložiti nekaj denarja, dela in domiselnosti. Seveda lahko vse to kupite, kakor tudi posebne nosilce za ozadja.

 

 

 

Poleg snemanja portretov, celih oseb ali aktov, je zelo priljubljeno tudi snemanje tihožitij in drobnih predmetov. V ta namen potrebujemo montažno mizo, ki si jo lahko naredimo sami ali pa tudi to kupimo v foto trgovinah.

 

 

 

Na zgornji sliki vidimo primer snemanja male keramike na ozadju s strukturo.  Zelo dobro se obnesejo tudi ozadja s prehodom.

 

 

 

Na zgornji sliki stoji lonček z rožami na beli podlagi, da ne bi bilo modrega odseva; za ponazoritev neba pa prehaja ozadje v modro barvo.

 

 

 

Na zgornji sliki pa vidimo primer snemanja portreta na temnosivemozadju s prehodom v večjem formatu. Primer namizne fotografije z ozadjem s strukturo in skico postavitve vidimo na sliki spodaj.

 

 

 

Za članek o češkem pivu sem vzel črno ozadje s prehodom kot nevtralno ozadje, osvetlil pa sem s soft-boksom in z belim odbojnikom na desni za ublažitev senc. Ker je bila svetloba mehkejša so sence manj trde in samo poudrajajo plastičnost posnetka.

 

 

 

Takšna enobarvna ozadja s prehodom lahko kupimo, in jih dobimo v različnih merah: 80x55, 80x108, 108x156 in 190x300 cm. Velika ozadja so ponavadi velika 2,7 x10 metrov.

Kako snemamo in kako določimo pravo osvetlitev? Važna je postavitev luči. Vedno določimo eno luč kot glavno. Z ostalimi bolj ali manj razsvetljujemo sence in zanimive datajle. Ne glede na vrsto reflektorjev nujno potrebujemo svetlomer, ročni, pri bliskovnih reflektorjih pa celo flešmeter. Vedno merimo vpadno svetlobo, torej koliko svetlobe pade na naš objekt. V izjemnih primerih in le pri klasičnih reflektorjih, ne bliskovnih, lahko merimo tudi odbito svetlobo. Vendar se rado zgodi, da osvetlitev ne bo točna, ker lahko kateri od reflektorjev sveti v kamero in s tem tudi v svetlomer v njej. Če že nimamo ročnega svetlomera, vsekakor pazimo, da onemogočimo omenjeno težavo z zaslanjanjem motečega reflektorja, pri tem pa moramo paziti, da ne mečemo sence na objekt, ki ga snemamo.

Naslednja težava pri snemanju so bleščeči predmeti. To so stekleni, lakirani, predmeti iz nerjavečega stekla… Za take je najbolje uporabiti svetlobni šotor. Naredimo ga iz tanke bele tkanine ali iz prosojnega papirja. V trgovini lahko dobite šotore iz pleksi stekla raznih velikosti. Predmet fotografiramo skozi odprtino na vrhu, ali pa odprtino izreženo s strani. Luči ali bliskavice postavimo na zunanji strani, da dobimo razpršeno svetlobo brez odbojev.

 

 

 

Na sliki vidimo dva načina, kako posneti jeklene škarje tako, da bo posnetek dovolj plastičen.

Še bi lahko našteval različne možnosti. Pa si za konec oglejmo še portret v ateljeju. Pomembno je primerno ozadje, osvetlitev in kompozicija. Pred snemanjem moramo modelu povedati, kaj želimo, tudi kakšno obleko naj nosi. In ne nazadnje je zelo važen make-up. Najenostavneje je, če model to sam obvlada, zato naj prinese svoj pribor za ličenje. Poudarimo samo najnunejše in pazimo, da se med snemanjem ne začne svetiti. To lahko preprečimo s posebnimi riževimi pudri, kakršne uporabljajo v gledališču ali na televiziji. Tudi z navadnim suhim pudrom gre, ne uporabljate pa tekočih, mastnih ličil. Za profesionalne posnetke nam pomagajo tudi poklicni šminkerji, ki morajo dobro obvladati posel, saj se med snemanjem šminka ne sme razmazati.

Še nekaj o kamerah in objektivih. Format ni pomemben, bolj so pomembne sposobnosti kamere, kadar moramo izravnati perspektivo. Pri velikoformatnih kamerah to ni problem, ker imajo meh, ki omogoča različne korekture ali namenske deformacije. So pa seveda namenjene za komercialne posnetke. Pri malem in srednjem formatu si pomagamo z »shift« objektivi. V današnjem času pa to dokaj enostavno rešujemo s posebnim programom v računalniku, kjer pač ni važno ali imamo poskeniran analogni posnetek ali kar originalni digitalni zapis. Vse pa zavisi od zahtevnosti  in namena posnetka.

 

 

 

 

 

Zelo redko se uporabljajo širokokotni objektivi, ker v studiu na kratki razdalji lahko hitro pride do popačenj. Zato so najbolj primerni normalni in portretni objektivi. Pri portretu dekleta (zgoraj) sem namenoma uporabil rjavo ozadje. Da sem glavo ločil od ozadja, sem uporabil desno glavno luč in levo luč zgoraj izza modela. Klobuček in bela srajca še poudarita lepoto njene polti. Kamera Hasselblad z objektivom 80 mm in film Kodak EPY.

Omenil sem že, da pri halogenskih lučeh lepo vidimo razporeditev svetlobe. Tudi pri tem portretu sem jih uporabil. Pri bliskovnih reflektorjih nam za določitev senc pomaga pilot luč v samem reflektorju, ki pa je seveda šibkejša od kasnejšega bliska. Sveti pri postavljanju objektov in določevanju senc, ko pa sprožimo, se posveti blisk. Včasih pri pilot luči ne opazimo določenega odboja, ker je pač šibkejša., in se šele potem na posnetku pokaže kak moteč odboj. Zato večkrat poglejte, kako stojijo luči, da ne bo kasneje zadrege. Sprožite blisk v prazno, kritično mesto dobro opazujte skozi kamero in, če je treba popravite postavtev luči, reflektorjev.

 

 

 

In čisto za konec; studijska fotografija je ena sama improvizacija. Razen seveda že dognanih dejstev. Zato boste pri profesionalnem fotografu videli kopico drobnih pripomočkov, ki si jih vsak sam nabira po svoji potrebi in potrebi naročnika. Vendar verjemite, da v takem »neredu« nastajajo najboljše fotografije.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com