Kako ostriti / Izbira točk ostrenja

Še preden gremo k avtomatskemu ostrenju je dobro vedeti več o možnostih kje bo kamera izostrila (članek – Avtomatsko ostrenje AF). Kamere nam nudijo možnost delovanja s funkcijo iskanja in izostritve obrazov, delovanje z vsemi točkami po izbiri kamere, izbiro lastne točke ali več njih.

Kadar potrebujemo ostrenje točno določenega dela motiva uporabimo ostritev z eno točko.

 

Kompaktne kamere so zelo počasne v izostritvi. Po drugi strani pa napačna izostritev pri kompaktnih kamerah niti ni velik problem, saj je globinska ostrina z njimi zelo velika. Težava nastane, ko kamera zaradi več dejavnikov (kontrast, premikajoč motiv) še ne izostri, zato niti ne proži in tekač je že mimo nas.

Avtomatska izostritev ni vsemogočna tehnika. Vsaka vrsta motivov zahteva svojo nastavitev. Izbiramo lahko med eno točko ostrenja, večimi, vsemi, ostrenje s sledenjem...
Predvsem kompaktne kamere nam lahko večkrat zagodejo in ob premikajočem motivu ne izostrijo. Ali pa izostrijo, motiv se premika, kamera pa z zamikom proži. Zato v nadaljevanju o tehnikah ostrenja, da vaš tekač ne bo neoster.
 

 

Če kompaktna kamera ni hitra v izostritvi raje izberite eno točko ostrenja in tehniko »pred ostrenja« (opis tehnike v nadaljevanju).

Če kompaktna kamera deluje zadovoljivo prav tako izberite samo eno točko ostrenja, saj imajo kompaktne kamere širše polje ostrenja.

Pri kamerah DSLR imamo dve možnosti. Ali izberemo eno točko in tehniko »pred ostrenja«, ali pa delujemo z več točkami.

Ena točka ostrenja bo prava izbira, če je naš tekač na sliki majhen, želimo pa ujeti v motiv še več okolice. Pri takem motivu bi z delovanjem z več točkami izostritev lahko bila drugje kot na tekaču. Prav tako bo izbira ene točke in »pred ostritve« prava izbira, če želimo ujeti tekača na točno določenem mestu, oziroma ko želimo narediti rekompozicijo kot na spodnji sliki.

V tem primeru, bo najbolj uporabna ena točka ostrenja. Z večimi, lahko da nam kamera izostri v ozadju.

V primeru, ko imamo celoten motiv zaseden s skupino hitro premikajočih se tekačev, nam bo kamera najhitreje in najbolje izostrila, če uporabimo vse točke ostrenja.

 

Kadar želimo našega tekača slediti v stalni ostrini z več posnetki v sekundi (članek: AF-C (AI Servo) / Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta), je v centru in v večjem delu motiva, bo izbira ostrenja z več točkami prava. Kot opisano že v članku (članek – Avtomatsko ostrenje AF), ostrenje najprej išče bližnji motiv v centru. Ker se tekač giblje in s tem tudi kontrast motiva lahko, da z eno točko fokus ni trenuten in se lovi.

Kamere DSLR višjih razredov omogočajo delovati z ožjo skupino točk. Recimo petimi ali devetimi. Znajo celo razpoznati objekt, ki se giblje, razbrati njegove barve in ga v celotni poti slediti (članek: AF-C (AI Servo) / Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta).

 

Ostrenje premikajočega motiva (AF-C, AI SERVO)

1. Nemalokrat se zgodi, da fotograf skozi iskalo ali preko zaslona gleda prihajajočega tekača, pritiska na prožilec, tekač gre mimo, kamera za njim in končno »škljoc«. Seveda v hrbet.
2. Če imamo nastavljene vse točke ostrenja, se lahko zgodi, da kamera izbere v izostritev kateri drug del motiva kot našega tekača in ta bo posledično neoster.
3. Tudi, če kamera izostri in vklopimo zajem z več posnetki v sekundi, moramo še poskrbeti za ostrenje s sledenjem (AF-C ali Countinious, AI SERVO). Drugače bo oster samo prvi in mogoče še drugi posnetek, ostali ne več (članek: AF-C (AI Servo) / Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta).
4. Slikovna avtomatika »šport« za (AF-C / AI SERVO) način ostrenja poskrbi sama pri večini fotokamer. Če delujemo v programih A (Av), S (Tv), pa moramo le to vklopiti sami.

Pri tej seriji posnetkov s kamero Nikon D800e, sem izkoristil fotografiranje z več posnetki v sekundi (zaporedno snemanje), AF-C ostrenje s sledenjem in spodnji sklop točk za ostrenje (spodnja slika).

Zakaj sem se odločil za spodnje točke ostrenja. Oseba je na prvih fotografijah oddaljena, majhna in še v centru motiva. Ker je močno oddaljena, sama izostritev v spodnjem delu ni moteča, saj ostane dovolj globinske ostrine. Ko se tekačica bliža, je vse bolj v spodnjem delu slike. Zaradi kulise sem želel dobiti tudi v višino posušeno drevesa. Z uporabo spodnjega dela točk, je tekačica v celotnem bližnjem delu snemanja v točkah ostritve. AF-C ostrenje sem izkoristil, da kamera stalno popravlja izostritev in je tako tekačica v vseh posnetkih izostrena. 

 

Predostrenje (Single Focus / One Shot)

Če vaša kompaktna kamera nima možnosti ostrenja s sledenjem motiva, ali ta način ostrenja v določenih razmerah ni primeren, lahko izberemo klasičen način ostrenja. Pritisnemo prožilec, do polovice, kamera izostri in prožimo.

Vseeno pa bomo tekača ostrili le nekoliko drugače. Motiv, ki se giblje težje izostrimo, saj ni rečeno, da bo zares izostren v trenutku, ko pritisnemo prožilec. Če je premalo kontrasta, oziroma je točka izostritve na tonsko enakomerni površini potem kamera ne more izostriti v trenutku. Tudi, če nam je uspelo izostriti in samo malo kasneje prožimo je tekač že iz fokusa.

Zato še preden tekač pride do mesta kjer ga želimo ujeti, izostrimo na delu kjer bo pritekel mimo nas in ga z izostritvijo čakamo (prožilec pritisnjen do polovice, s tem je AF zaklenjen). Ko je tekač korak, dva pred izostreno točko, rafalno (več posnetkov v sekundi) prožimo in eden ali dva posnetka iz serije bosta ostra. Ta tehnika ostritve je zelo priporočljiva za kompaktne kamere.

Če bi s kamero čakali, da pride tekač povsem v želeni kader in bi na hitro pritisnili na sprožilec meneč, da bo kamera izostrila in prožila, najbrž do ostrega posnetka v želenem delu motiva ne bi prišli. Pri takih motivih je najbolje uporabiti način predostrenja. Še preden je tekač prišel do nas izostrimo na delu ceste, kjer želimo ujeti tekača. Nato s prstom na polovično pritisnjenem prožilcu čakamo in ko tekač pride na pozicijo prožimo.
Canon EOS 5D MkII, EF 24-105mm f/4, 1/800sek., f/11, ISO 400, EV+1/3.

 

Izostreno na mestu kjer je nekaj trenutkov kasneje pritekel tekač.
Nikon D200, Nikkor 17-55mm f/2.8, 1/200sek., f/4, ISO 200, EV+1.

 

Goriščnica objektiva

Pri zajemu tekača se osredotočimo na krajše goriščnice, od 100 do 200mm (ekvivalent 35mm – članek o razlagi goriščnic). Tekač bo od nas oddaljen okoli 20m, ko se lahko že odločimo za zajem. Ožji kot tudi pomeni, da ozadje ni tako široko zajeto, drugačna je perspektiva, manjša je globinska ostrina in posledično je manj ostro (moteče) od tekača.

Goriščnico prilagodimo želenemu izrezu kadra.

Široki kot 14mm (ekv.35mm). Oddaljenost od superge 25cm.

Ozki kot. Oddaljenost od tekača 15m. 200mm (ekv.35mm).

 

Lahko delujemo tudi na sledeči način. Najprej zajamemo nekaj posnetkov bolj oddaljenega tekača na 200mm. Hitro zmanjšamo goriščnico in posnamemo še nekaj posnetkov. Odvisno od razpona vaših goriščnic ponavljate posnetke.

 

Izbira zaslonke

Nasvet velja predvsem za kamere CSC in DSLR. Pri kompaktnih kamerah odprite zaslonko na najmanjšo vrednost, saj pri njih je vpliv na globinsko ostrino zanemarljiv. Z odprto zaslonko dosežete krajše čase sovetlitve.

Kamera DSLR, odprta zaslonka f/2.8 in dolga goriščnica 200mm (ekv.35mm). Ostrina je samo v področju izostrene roke. Vse kar je bližje ali oddaljeno je hitro neostro.

Kompaktne kamere imajo manjša tipala s tem krajše goriščnice. Tudi če motiv močno približamo in imamo zaslonko f/4 bo globinska ostrina dovolj izrazita. (S kompaktno kamero ne moremo dobiti tako malo globinske ostrine, kot na fotografiji zgoraj).

Kamera DSLR, zaprta zaslonka f/16, goriščnica 24mm (ekv.35mm). Če želimo s kamero DSLR ostro po celotni globini slike, je treba zapreti zaslonko (f) in izbrati krajšo goriščnico (široki kot).

 

Če delujete z goriščnicami od 50mm (ekv.35mm) naprej, poizkusite s sledeči nastavitvami. Čas naj bo vsaj 1/500 sekunde. Posledično dvignemo občutljivost (ISO).

Na fotografiji želimo predvsem svojega tekača v celotni postavi s širokim korakom, mogoče z obema nogama v zraku in nekaj manj izrazitega ozadja. Zato naj bo zaslonka na vašem objektivu bolj odprta. Od f/5.6, ali če objektiv omogoča celo f/4. Tudi če imate objektiv s svetlobno močjo f/2.8, le te ni treba uporabiti. Globinske ostrine bo zelo malo in že manjša napaka v izostritvi bo prinesla neoster glavni del motiva. Predlagam kar f/5.6, saj fotografijo vašega tekača morate prinesti njemu v roke. In to ostro. Če pa se kako drugače izražate, ali pa želite v naslednjih krogih več ali manj globinske ostrine, vsekakor poizkusite tudi druge kombinacije. Predvsem, če želite imeti poleg ostrega tekača še dovolj razločno vidno okolico.

 

Časi osvetlitve

Tudi pri tej izbiri imamo več možnosti. Če želimo zamrzniti gibanje tekača, potem izberemo vsaj 1/500 sekunde ali še krajši čas osvetlitve. Z daljšimi časi pa se izražamo na drugačen način. Celo telo ali samo noge, roke, so delno premaknjene in s tem pričaramo občutek gibanja. V slabih svetlobnih pogojih, kjer ne moremo kljub visokemu ISO imeti kratkih časov, bo tekač pač premaknjen. Lahko pa se preizkusite v tehniki sledenja (panning).

Kratek čas osvetlitve, zamrznjen motiv.
Canon EOS 5D MkII, EF 24-105mm f/4, 1/1000sek., f/9, ISO 400, EV+1/3.

Daljši čas osvetlitve, premaknjen premikujoč del motiva.
Canon EOS 5D MkII, EF 24-105mm f/4, 1/60sek., f/9, ISO 400, EV+1/3.

Krajši čas osvetlitve.
Canon EOS 5D MkII, EF 24-105mm f/4, 1/250sek., f/5.6, ISO 800, EV+1/3

 

Po zahodu sonca že daljši čas osvetlitve. Tekačica je premaknjena, celo neostra, vendar je prikazan efekt gibanja.
Nikon D7000, Nikkor 70-200mm f/2.8, 1/100sek., f/2.8, ISO 1600, EV+1/3.

Nikon D7000, Nikkor 70-200mm f/2.8, 1/4sek., f/2.8, ISO 1600, EV-2/3.

Dolgi čas, sledenje (panning)

1/30sekunde

Tehnika sledenja premikajočega objekta je vse bolj prepoznavna. Še nekaj let je bila samo domena profesionalcev, danes se jo da zelo hitro spoznati in uporabiti v praksi. Vendar je ne priporočam, če imate vašega tekača možnost posneti samo enkrat. Tehnika zahteva točno sledenje tekača z njegovo hitrostjo in samo malo napačen gib v hitrosti, lahko doprinese opazno neoster posnetek.

Zato to tehniko uporabite takrat, ko ni pomemben točno ta in ta tekač.

Če delujemo s tehniko »panning«, uporabljamo daljše čase osvetlitve. Odvisno od hitrosti premikajočega motiva in od njegove bližine do fotografa. Izberemo programsko nastavitev S (Tv) in zaradi dolgih časov osvetlitve nizek ISO. Kompaktne kamere zaprejo zaslonko samo do f/8, zato zna biti pri časih 1/30 na sončnih delih vse skupaj preosvetljeno. Zato naj bo motiv v senci. S kamerami DSLR je težav manj, saj zaslonko lahko zapremo bolj, do f/22 ali celo f/32. Poizkusimo delovati s časi okoli 1/15 sekunde. Po prvih posnetkih pa čas prilagodimo. Poizkusimo se lahko tako z daljšim časom 1/8 sekunde, kot s krajšim, 1/30 sekunde ali več. Odvisno od hitrosti tekača in njegove bližine.

1/20sekunde

 

V tehniki »panning« je zelo pomembno, da je naš tekač stalno v isti točki. Torej da ga sledimo v točno njegovi hitrosti in da se po pritisku na prožilec ne ustavimo, ampak tekača še vedno sledimo. Glede ostrenja priporočam tehniko »predostritve«. Tehnika sledenja (AF-C, SERVO AF) lahko zaradi premikov kontrastov ali izgube njih doprinese k napačni izostritvi.

 

 

Uporaba bliskavice

Tekača lahko doosvetlimo tudi z bliskavico. Uporabimo jo, če bi radi z več svetlobe tekača ločili od ozadja. Lahko da imamo v ozadju močno svetlobo, posledično močne sence in bi jih radi izničili, oziroma bi tekača v tehniki »panning« s kratko osvetlitvijo bliska dodatno zamrznili.

Možnosti in tehnik je več. Kako doosvetliti motiv z bliskavico sem že opisal v članku (Portret – Kontra luč – Fleš).

Bistveno je eno. Motiv mora biti predvsem v močni naravni svetlobi blizu, da bo svetloba bliskavice sploh imela kakšen efekt. In samo nekaj dodatnih bliskavic omogoča delovati s časi osvetlitve krajšimi od sinhronizacijskega, t.j. 1/180 do 1/250 sekunde, odvisno od vaše kamere (glej navodila). Če vaša bliskavica te možnosti nima, se poizkusite z njo v tehniki »panning«, ali pa, ko želite naredite posebne efekte. Da je del tekača oster, bolj hitri deli telesa, roke, noge, pa delno neostri.

Brez bliskavice.

Z bliskavico.

Pazite na čas osvetlitve, kadar delujete z bliskavico v dovolj močni svetlobi. Kamera, oziroma zaklop ima svoj sinhronizacijski čas. V avtomatikah je ta od 1/60 do 1/250 sekunde, odvisno od kamere. Zato je lahko tekačica premaknjena. V tem primeru je kamera nastavila čas osvetlitve 1/250 sekunde. Ker je tekačica blizu je čas predolg za hitro premikanje in ker je dovolj dnevne svetlobe pride še do zaradi premika.

V tem primeru je bila bliskavica nastavljena na daljšo osvetlitev (high speed). Če imate bliskavico s to funkcijo, lahko zaradi podaljšanega bliska fotografirate tudi z 1/1000 sekunde ali še krajšimi časi.

Bliskavica je zamrznila tekača v svetlobi po sončnem zahodu. Ker pa je bil čas osvetlitve 1/2 sekunde, je dodan še efekt premikanja. Tehnika nam omogoča na več načinov ujeti motiv. Izkoristimo jo in se poizkusimo tudi v kreativnosti, ne fotografirajmo tek samo s kartkimi časi osvetlitve.

Na naslednji strani: Zaključek in nasveti ob fotografijah