Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Fotografiranje divjih živali

28.06.2005 14:34

avtor: Oskar Karel Dolenc

Fotografiranje narave je zelo široko področje. Obsega vse od fotografiranja pokrajine , rastlinstva in živalstva na zemlji in v vodi, do makro in mikro fotografije. Vse to je naravoslovna fotografija. Zaradi obsežnosti teme se bomo tokrat posvetili le ožji podzvrsti-fotografiranju divjih živali. Ker gre pri tem tudi za neke vrste uplenitev, so to zvrst poimenovali FOTO-LOV. S stališča zakona, ki pravi, da je vsako zasledovanje divjadi lov, smo dolžni spoštovati tudi nekatere omejitve z razliko, da lovci lahko določeno divjad lovijo-streljajo samo ob določenem času, mi, fotografi, pa lovimo-fotografiramo skozi vse leto.

 

  Nekaterih pravil se moramo držati, da ne bi prišli v navskriž z zakonom, pa tudi lovci, s katerimi se občasno srečujemo v naravi-lovišču. Lovci vlagajo sredstva v objekte za opazovanje in lov: lovske preže, krmilnice in drugo. Zato preže lahko koristimo le z njihovim privoljenjem in v času, ko jih ne potrebujejo; ali skupaj z njimi. Zato je sodelovanje z lovci zelo koristno, da ne bi prišlo do nepotrebnih sporov. Res pa je, da bi tudi lovci lahko včasih pokazali več razumevanja za naše delo, da bi se skupaj trudili za ohranjanje narave in življenja v njej. Fotografi po svojih močeh z dokumentarno fotografijo osveščamo o sožitju z naravo in čuvanju našega vse bolj ogroženega okolja.

  Zato pri svojem delu, fotografiranju živali, le-teh ne smemo ogrožati. To pomeni, da moramo za dobro fotografijo neke živali poleg dobre fotografske opreme imeti še obilo znanja o samem življenju, navadah in življenjskih ciklusih te živali. Vedeti moramo, kako se prehranjuje, kdaj izstopa na pašo ali se odpravlja na iskanje hrane. Vsekakor moramo vedeti, kje določena vrsta živi in kako lahko nemoteno pridemo v njeno bližino.

  Ločimo dve glavni vrsti: ptiče in sesalce. Seveda so tu še žuželke, insekti in drugo, kar ne sodi med lovno divjad in kar pokriva makro in mikro fotografija.Za obe prej omenjeni divjadi pa poznamo svojo tehniko snemanja, čeprav je oprema precej podobna ali celo ista. Preden se posvetimo konkretnim napotkom za fotografiranje, še to: foto-lov ni običajna amaterska fotografija, ampak področje, ki meji že na profesionalizem. To ugotovitev utemeljujejo najmanj tri dejstva.

  • Oprema za foto-lov je zahtevna in draga
  • Potrebujemo veliko literature in znanja o življenju in obnašanju divjih živali; sem spadajo , kot rečeno, tudi ptice.
  • Potrebujemo veliko časa, potrpljenja in ne nazadnje tudi dobro fizčino pripravljenost.

Za snemanje divjih živali potrebujemo zrcalno-refleksno kamero ali tudi kompaktno kamero z vsaj 10 x zoomom- kar pa žal ni primerljivo s kamero z menjalno optiko. V današnji dobi imajo že vse sodobne kamere analognega in digitalnega tipa vgrajen motor in AF sistem.

Seveda pa si pravega foto-lova brez dobrega teleobjektiva  s čim večjo svetlobno jakostjo ne moremo niti predstavljati, ker se vse konča le pri spominskih posnetkih o srečanju z divjadjo.. Žal pomeni  večja svetlobna jakost, še posebej pri teleobjektivih, tudi dvakrat do petkrat višjo nakupno ceno. Sami se morate odločiti, koliko lahko žrtvujete za opremo in ali boste snemali le fotografije sebi v veselje in za spomin ali tudi za kakšno javno objavo. To velja tudi za izbor ohišja kamere, katerih imamo danes še posebno v digitalni obliki obilo. Vse pa nimajo ravno možnosti nastavitev, katere bi potrebovali pri fotografiranju divjih živali. Tudi kvaliteta zapisa je zelo pomembna posebno, če računamo na možnost prodaje uglednim revijam ali boljšim predstavitvam v obliki predavanj z digitalno projekcijo.

 

  Poglejmo si nekaj vrst objektivov, primernih za foto-lov:

  • zoom objektivi: 28-80, 28-105, 70-200, 100-300, 50-500 mm
  • teleobjektivi: 200, 300, 400, 500, 600 mm
  • telekonvertorji: 1,4x, 2x

 Vsi objektivi so lahko z ročnim ali AF ostrenjem; izberete pač takega, ki se prilagaja sistemu, ki ga imate. Ne pozabite, da AF lahko tudi izključite, kadar želite, in ostrite ročno. Izbira je seveda vaša glede na to, katere vrste živali boste pretežno fotografirali. Ker pa ne fotografiramo samo portretov ali trofej in ker moramo računati na  vsa možna presenečenja, potrebujemo najmanj zoomobjektiv 28-80 ali 28- 105 mm, teleobjektiv 400 mm ali zoom 100-300 mm s telekonverterjem 1,4x.

 

 

Slika 1

 

 

Slika 2

 

 

Slika 3

 

  Znani naravoslovni fotograf Fritz Poelking ( slika 1) je v svoji knjigi Naravoslovna fotografija zapisal: »Fotografiranje brez stativa je navadno »knipsanje«, šele stativ da pravo fotografijo«. Če upoštevamo njegovo mnenje in tudi izkušnje drugih naravoslovnih fotografov, bomo svoji opremi obvezno dodali dober stativ.

  • Za snemanje na zalaz  je primeren ramenski ali enonožni stativ. Tu nam dobro koristijo sodobni objektivi z vgrajenim stabilizatorjem –IS.
  • Za snemanje iz avtomobila, kar je priljubljena oblika na foto-safarijih ali pri foto-lovu po obširnih poljih, je zelo uporaben avto-okenski stativ, pa tudi vrečka graha ali soje je zelo koristna ( slika 2). To vrečko lahko uporabimo tudi pri zalazu v gorah, ko naslonimo objektiv na skalo, vrečka pod objektivom pa lepo poskrbi za stabilnost. Tudi pri tem načinu fotografiranja s pridom uporabljamo IS-objektive.
  • Najboljši je seveda trinožni stativ z dobro krogelno glavo-ki naj ne bo premajhna, in hitromontažno ploščico, ki omogoča enostavno postavljanje in snemanje kamere na stativ ali z njega. Dobri foto-lovci obvezno uporabljajo trinožni stativ, ki je dovolj močan, da mirno drži kamero z močnejšim teleobjektivom (slika 3). Ker tudi stativ doprinese k teži opreme, moramo izbrati ustreznega naši telesni pripravljenosti in zahtevam terena. Na voljo je veliko vrst in kakovosti. Za bolj premožne  ali bolj profesionalne fotografe so na voljo tudi novejši, izredno lahki, pa zelo stabilni stativi iz karbona. Žal pa cena presega 500 EUR. Odločitev je vaša.

 Še nedavno tega smo se pogovarjali o vrstah in kvalitetah raznih dia-filmov. No še danes mnogi radi segajo po njih, ker je projekcija še vedno pojem kvalitete. Jih pa vse bolj zamenjujejo sodobne pomnilniške kartice v kvalitetnih digitalnih kamerah. Te kamere danes omogočajo nastavitve občutljivosti o katerih smo pri filmih samo sanjali. Govorim o zrnatosti filma z zviševanjem občutljivosti. To v digitalni fotografiji primerjamo s šumom. Tega pa boljše kamere že skoraj ne poznajo, kar še kako pride prav pri slabih svetlobnih pogojih, ki so pri foto-lovu že skoraj pravilo. Divjad se običajno pase zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ne pa ob polnem soncu.

V zvezi z dobro dodatno opremo je nujno omeniti še nekaj filtrov. Za foto-lov je praktično obvezen »skylight« filter, ki skrbi za primeren popravek odvečnih modrih žarkov, še posebno v gorah; in tudi za zaščito prednje leče objektiva pred roso, dežjem in drugimi nevšečnostmi.

Polarizacijski filter bolj redko uporabljamo, včasih pa le pride prav , kadar je preveč izparin v zraku in bi želeli kontrastnejše posnetke. Pri tem ne smemo pozabite, da ta filter pobere najmanj eno zaslonko. Bolj pride v poštev pri čakanju, kot pri zalazu. No s tem pa smo že pri obeh glavnih oblikah foto-lova.

  Zalaz je pri nas najbolj razširjena oblika foto-lova, ki pa je tudi najbolj naporna in večkrat neuspešna. Pri snemanju na zalaz moramo zelo dobro poznati navade živali in se jim približevati v smeri proti vetru, sicer je ves trud zaman. Večkratno opazovanje iste živali ali neke jase z dobrim daljnogledom od daleč bo omogočilo, da si bomo za snemanje izbrali pravo smer zalaza in pravo kritje. Vedeti moramo, da lovec lahko strelja na divjad s sto do dvesto metrov oddaljenosti, pri nas pa je trideset do petdeset metrov že skrajna meja, s katere lahko naredimo dober posnetek-odvisno pač od velikosti divjadi. Da pa se lahko divjadi približamo na tako razdaljo se moramo navaditi na tiho hojo in primerno prikrivanje. Paziti moramo na vejice pod nogami ali na trke opreme z drevjem, ki povzročajo kovinski zvok, na katerega je divjad še posebno občutljiva. Pri zalazu moramo računati na presenečenja, zato je zelo primeren srednje močan zoom v gozdu ali na jasah, med tem ko v gorah nujno potrebujemo močnejši teleobjektiv, ker nas gamsi, na primer, ne pustijo preveč blizu.

Ljudi v gorah je vedno več in tudi bolj hrupni so, zato se ni čuditi, da se živali umikajo v bolj odročne kraje.

  Za foto-lov je potrebna tudi primerna obleka in obutev. Še posebej obleka se naj čim bolj ujema z naravo, zato ne nosimo pisanih oblačil; prej obratno. Vedeti moramo, da divjad hitreje opazi gibanje, če smo v kontrastu z naravo, kot pa če smo vsaj barvno del nje.

 

 

 

 

 

Koristen pripomoček je maskirni pončo ali kompletno maskirno oblačilo ( slika 4).

  Druga vrsta foto-lova je čakanje. Vse kar smo do sedaj zapisali o velikosti, oddaljenosti in pristopu, velja tudi v tem primeru. Za čakanje si izberemo primeren kraj, kjer se divjad največkrat zadržuje ali prihaja na pašo. Lovske preže žal za fotografiranje niso najbolj primerne, ker so previsoko, in divjad slikamo z vrha. Zato je bolje, da izberemo primerno kritje pri tleh ali malo od tal, da bo fotografska perspektiva primernejša. Za tako prikrivanje in čakanje so na voljo tudi posebni šotori, ki imajo več odprtin za opazovanje in snemanje ( slika 5). Tak šotor je treba primerno skriti in pustiti v okolju, da se divjad privadi na spremembo. Tu pa nastopi druga težava. Zgodilo se je že, da je šotor kdo našel in si ga enostavno prisvojil. Zato pride večdnevno postavljanje šotora v poštev samo v dogovoru z lastnikom zemljišča in lovci, da se vsaj delno zavarujemo proti kraji.

 

 

Na preži

 

 V šotoru postavimo kamero na stativ, in si primerno razporedimo opremo, da bo takoj pri roki. Ker je čakanje običajno dolgotrajno je zelo udobno imeti s seboj zložljiv stolček ali trinožnik. Priti moramo že v temi in štor zapustiti šele, ko divjad zapusti prizorišče. Le tako bomo prihodnjič spet lahko snemali. Ker pri čakanju na neko vrsto divjadi večkrat pride do presenečenj( pri čakanju na srne se lahko pojavi lisica ali podlasica), je dobro imeti dve ohišji z dvema različnima objektivoma, da lahko hitro uporabimo pravo kombinacijo. Tu še kako prav pride vsaj en objektiv s stabilizatorjem. Med tem ko je večji teleobjektiv na stativu, lahko s srednjim zoomom s stabilizatorjem iz roke fotografiramo skozi stranske odprtine v šotoru in smo na ta način bolj gibljivi.

 Na čakališčih lahko uporabljamo tudi bliskavice, še posebej na mrhoviščih, kamor prihajajo nočne živali. Ne smemo pa pozabiti, da se blisk v naravi bolj porazgubi kot v prostoru, zato uporabljamo posebne tele-dodatke, ki pa so kljub temu omejeni z razdaljo glede na moč bliskavice. Za snemanje ptic večkrat uporabljamo več bliskavic  hkrati in posebne elektronske pasti, kar pa je že posebno poglavje. Tehniko takega snemanja dobite v ustreznih priročnikih in knjigah.

  Žal je premalo prostora, da bi lahko opisoval posamezne različice foto-lova, ker skoraj vsaka žival zahteva svoj pristop. Tako sem se omejil le na nekaj splošnih napotkov.

Za konec še nekaj osnovnih pravil:

  • V naravo se odpravimo primerno oblečeni in obuti, ne pozabite na rezervno perilo, ker se pri dostopu do čakališča segrejemo, v štoru pa ohladimo.
  • V kameri naj bo vedno polna baterija in dovolj velika kartica( vsaj 1GB spomina) odveč ni, če imamo s seboj rezervno kartico ali Image-Tank.
  • Premislite, kaj boste snemali in kakšne objektive potrebujete; pri hoji v gore 2-3 ure, je vsaka dodatna teža odveč, ker je potrebno misliti tudi na primerno zaščito proti vetru in dežju, pa tudi malico in pijačo.
  • In ne nazadnje, preden sprožite, pa tudi že prej, preverite nastavitve na kameri, da odgovarjajo trenutni situaciji na terenu; nemalokrat bo prvi posnetek tudi zadnji ta dan. Torej, če kje, potem pri foto-lovu naglica ni nič prida, ker bo posnetek hitro neoster ali nepravilno osvetljen! Potrebujemo veliko vaje in opazovanja, šele potem bo ta zvrst fotografije pravi užitek.

 


 

 

Kozorog

 

 

Ljubljansko barje

 

 

Mlakarica

 

 

Navadna postovka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Svizec

 

 

Veliki petelin

 

 

Veliki petelin

 

 

Oskar Karel Dolenc

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com