Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Fotografirajmo v planinah in gorah

30.08.2005 10:50

Oskar Karel Dolenc

 

Fotografirajmo v planinah in gorah

 

Osvojiti vrhove, na primer Triglav, Jalovec in druge, ki jih je pri nas kar precej, so podvigi, ki terjajo nekaj pripravljenosti  in kondicije. Zato je prav, da si zabeležimo in prinesemo v dolino spomine in dokaze o naših uspehih. Hkrati nam gorska narava ponuja nešteta presenečenja in motive, ki so neponovljivi, zato naj kamera v nahrbtniku ne manjka. Današnja tehnika digitalne fotografije nam z skoraj neštetimi modeli digitalnih kamer omogoča, da si vsak lahko prinese v dolino zapis o svojih podvigih. Fotografije pa morajo biti dobro posnete, ker so izleti neponovljivi, posebej še, če smo turo opravili v ekipi kakšne odprave v tuja gorstva. V tem primeru so posnetki še posebno dragoceni.

 

 

V planinah v večini primerov puščamo malo neba nad horizontom, ker je gorska pokrajina glavni motiv. Tu pogled na megleno morje s pobočja Blegoša.

 

  V dosedanjih sestavkih smo že veliko slišali o raznih vrstah motivov. Tudi planine sem že omenjal, a le mimogrede. Tokrat bi vas še posebej opozoril na nekatere zelo važne podrobnosti pri snemanju v gorah. Ne smemo pozabiti, da so razmere v gorah drugačne kot v dolini. Saj zato tudi tako radi zahajamo tja gor. Čisto ozračje vpliva na fotografijo, predvsem na kontrast, ki ga v dolini nismo več vajeni. Za barvne posnetke pretežno uporabljamo korekcijski filter sky-light 1A ali 1B, ki zadržuje UV žarke in zmanjša učinek modrih žarkov. Rekli boste, da imamo pri digitalni fotografiji izravnavo beline, vendar to ni isto. Če hočemo pravo vzdušje v gorah, je boljša korektura s sky-light filtrom, pri tem  pa imamo še zaščito prve leče pred mehanskimi poškodbami in vremenskimi neprilikami. Če pa poletna vročina tudi v gore zanese mrč in zastre pogled, je uporaben še polarizacijski filter. Pri tem pa pozor na merjenje skozi objektiv! Zahteva namreč uporabo cirkularnega polarizacijskega filtra, ker bo v nasprotnem primeru osvetlitev napačna.

 Svetlobe ponavadi ne primanjkuje, zato snemamo z nižjimi vrednostmi ISO. Posebno pri kompaktnih kamerah vam bo pri višjih nastavitvah (400 ISO) hitro zmanjkalo zaslonk in časov, in rezultat bodo preosvetljeni posnetki. Teh se pa tudi v PS običajno ne da rešiti.

Žal pa onesnažen zrak prodira vse višje v gore, kar vpliva na jasnost slike, to je še posebej opazno pri digitalnem zapisu slik v sredogorju, ki običajno zahteva še naknadno obdelavo v PS. Zato ni odveč napotek, da so najlepši posnetki v zgodnjem jutru in po dežju, ko je ozračje še čisto. V visokih gorah z večjimi snežišči pa imamo problem visokih kontrastov, kar rešujemo s prehodnimi nevtralno sivimi filtri. Te z malo vaje odlično uporabljamo pri zrcalno-refleksnih kamerah medtem, ko moramo za kompaktne in hibridne kamere uporabiti posebne nosilce ali adapterje za pritrditev filtrov. Zaradi uporabe raznih filtrov in naknadne obdelave slik v PS ni odveč omeniti, da uporabljajte najvišjo ločljivost, katero vam omogoča vaša kamera- ni nujno da je to RAW. Za dokumentarne posnetke zadostuje JPG zapis; temu primerno pa seveda tudi kartico večje zmogljivosti, vsaj 512 MB. Seveda ne smemo pozabiti na polne baterije, ker bo bolj žalostno, če vam bo kamera nehala delovat sredi zanimive ture.

 

 

Tu se nad meglenim morjem ostro odražajo gore v protisvetlobi.

 

 Danes praktično ni več fotoaparata brez vgrajenega svetlomera. To nam zelo olajša delo, vendar moramo za dobre posnetke večkrat upoštevati lastne izkušnje in uporabiti korekture osvetlitve. Izkušnje nam sčasoma povedo, kdaj moramo posnetek podosvetliti ali nadosvetliti. To še posebej velja in moramo upoštevati pri velikih svetlih površinah, kakršne so zaplate snega, skale ali celo oboje skupaj. Velike težave nastopijo pri fotografiranju v stenah, ki so večinoma v senci, vrhovi pa v soncu. V takih primeri je kontrast tako velik, da celo uporaba bliskavice za doosvetlitev  plezalca ni odveč; seveda če je dovolj blizu. Sami se moramo odločiti, ali je pomemben plezalec ali celoten motiv. Vsekakor pri teh svetlobnih nasprotjih in proti nezaželenim odbojem pri snemanju v protisvetlobi zelo pomaga sončna zaslonka.

  Še nekaj o kameri. Včasih so hodili snemat planinsko fotografijo z velikimi kamerami, ki so nujno potrebovale dober stativ. Še zdaj ne moremo mimo kakovosti velikoformatnih  in srednjeformatnih kamer pri panoramskih posnetkih. No danes to rešujemo s funkcijo panoramskega snemanja že pri malo boljših kompaktnih kamerah, kjer naredimo zaporedje več posnetkov, potem pa to v PS združimo v eno panoramo. Tako je večino fotografov v gorah opremljeno z maloformatnimi  kamerami, kar nemalokrat narekuje že zahtevnost ture in teža ostale opreme. Za dokumentarno in manj zahtevno fotografijo je dobra že skoraj vsaka kompaktna kamera, čeprav imajo prednost kamere s širokim kotom snemanja, ker je na bolj ozkih planinskih poteh običajno malo prostora. Gore so vedno bolj zanimive v svoji širini in višini, detajli pa so samo za poživitev ture. Zato ne bo odveč, da hribovci izberejo tak razpon zooma, da ima v svojem območju široki kot pa tudi mali tele za snemanje detajlov,n.pr. rožic, kar pa omogoča tudi skoraj pri vseh kamerah prisotna makro funkcija.

Za resnejše fotografe, ki bi radi gore in planine podali tudi malo bolj doživeto, pa je zrcalnorefleksna kamera skoraj zakon. Ta nam omogoča menjavo objektivov in uporabo raznih pripomočkov, kar nam pride prav pri vseh vrstah naravoslovne fotografije. Tu mislim na floro in favno v gorah, kar sem opisal že v temi »Fotolov«. Ne nazadnje ti fotografi želijo svoje posnetke tudi kje razstaviti ali objaviti, in ker je taka oprema draga, seveda tudi tržiti.

 

 

Šele protisvetloba pokaže ostre strukture spihanega snega na Snežniku.

 

  Torej če na kratko ponovimo. Za dokumentacijo naših izletov  zadostujejo že običajne kompaktne kamere. Za tiste pa, ki bi radi nekaj več, je važno v kakšne namene vse bodo svoje posnetke uporabili in za katero zvrst fotografije se bodo odločili. To naj bo tudi vodilo pri nakupu tipa kamere.

  O zaščiti fotografske opreme v gorah in drugih okoljih bom pisal v posebnem poglavju prihodnjič. Nekaj primerov planinske fotografije in njene kompozicije si lahko ogledate na objavljenih posnetkih.

 

 

V poznem poletju po daljšem lepem vremenu nastopi mrč, zato bi moral uporabiti pola-filter, ali pa prehodni nevtralno sivi filter, da bi zatemnil nebo.

 

 

Kljub mrču pa lahko brez pola-filtra posnetek izboljšamo s snemanjem pri stranski svetlobi in s planinkama v prednjem planu.

 

 

Tudi tu nam za boljše podajanje globine služita planinca v prednjem planu, kjer tudi barvno popestrita sliko.

 

 

Na sliki v gorah nam vedno motiv poživijo ljudje in pa sočni oblaki.

 

 

Ptičja perspektiva vedno ne daje pravega vtisa strmine, v tem primeru za to poskrbita planinki v perspektivnem pomanjšanju.

 

 

Široki kot objektiva omogoča tudi v steni več informacij in ustrezno dinamiko.

 

 

V tem primeru je bolj pomemben prijatelj soplezalec, kot pa prežgano nebo, zato je osvetlitev podrejena njemu.

 

 

Tudi v gorah poskrbimo za primerno kompozicijo in dinamiko. Soplezalka v Hanzovi smeri Prisojnika.

 

 

Za poudarjanje globine slike lahko uporabimo tudi kak viharnik, v našem primeru pa novi križ na Potoškem stolu.

 

 

Na vrhu Prisojnika so pogled proti Pelcem popestrile planinske kavke. Tudi tu bi prišel prav pola-filter.

 

 

Pri spominskih posnetkih postavimo planince tako, da gledajo v sliko in ne v kamero, da na ta način zaključijo zgodbo.

 

 

V beli zimski pokrajini motiv poživimo z barvito opravljenimi planinci.

 

 

Kadar pa hočemo biti na posnetku tudi sami, pride prav funkcija samosprožilca in mali stativ. Vendar tudi tu komponiramo tako, da imamo v ozadju gorsko panoramo.

 

 

V gorah nas vedno čakajo kakšna presenečenja, zato pride prav tudi vgrajena bliskavica. Ledena jama na Durmitorju.

 

 

Gorsko cvetje je hvaležen motiv in lepa popestritev dokumentacije izleta. To nam omogočajo tudi kompaktne kamere, kjer motiv lovimo na zaslon, da se izognemo paralaksi.

 

 

Cvetje moramo običajno malo podosvetliti, ker trava ne da pravih informacij svetlomeru in bi bile planike preosvetljene.

 

Vsi posnetki so bili narejeni s kompaktnimi digitalnimi kamerami.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com