Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Filtri v fotografiji - Kaj uporabiti in katere izbrati

10.09.2012 10:37

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Najbolj uporabni filtri v fotografiji (članki)

1. Zaščitni (UV) filter
2. Polarizacijski filter (članek)
3. ND (sivinski) filter (članek)
4. Gradacijski (prehodni) ND (sivinski) filter (članek)

 


 

Uvod

V fotografiji besedo filter najpogosteje povezujemo s stekli, ki jih nastavimo/privijemo pred sprednjo lečo objektiva. Pri nekaterih objektivih z daljšimi goriščnicami jih lahko vstavimo tudi v središčni del objektiva med leče. Filtre uporabljamo v različne namene. Lahko samo ščitijo sprednjo lečo (zaščitni filtri) ali zaustavijo večji del UV-spektra (UV-filtri), polarizirajo svetlobo (polarizacijski filtri), zaustavijo moč svetlobe (sivinski ND-filtri) in s posebnimi filtri dosegamo različne učinke (efektni filtri).

Že kar na začetku naj predstavim dejstvo. Vsako še tako kakovostno steklo (filter) pred objektivom prispeva k slabši kakovosti zapisa glede kontrasta, ostrine, različnih učinkov na sliki zaradi odbojev, merjenja oddaljenosti (AF) in zaustavi določen delež svetlobe. Odvisno od kakovosti filtra se te težave bolj ali manj opazijo, in to od objektiva do objektiva različno poudarjeno.

V kratkem preizkusu polarizacijskih filtrov (Polarizacijski filtri - ni vse zlato, kar se sveti) se vidi, kako velike napake lahko prikažejo ceneni filtri. V polarizacijskem filtru je bila ena od dveh folij med stekli celo narobe obrnjena. Po navadi (izkušnje tudi iz naših trgovin in predvsem tujine) cenene filtre kaj radi dodajo kupljenemu objektivu. Zadovoljni kupec v praksi kaj kmalu spozna prve težave, ki pa jih v večini primerov niti ne pogojuje s filtrom.

Pred leti sem imel izkušnjo s filtrom, ki je bil ob nakupu iz ZDA že privit na objektiv, seveda »gratis«. Neverjetno, kako znamo biti kupci hvaležni za tak dar. Toda kljub hvali dobrega trgovca, ki je eden redkih, ki še kaj dajo brezplačno, nekaj le ni bilo prav. Kupec je vedel, da imam enak objektiv, in želel je preveriti njegovo kakovost glede ostrine, saj s svojim novim objektivom nikakor ni bil zadovoljen. Kaj kmalu sva ugotovila, da je težava glede neostrine (izgube kontrasta) v priloženem filtru, saj preizkus ostrine objektiva vedno naredim brez filtra.

Druga meni znana težava pri enem izmed kupcev in lastnikov »brezplačnega« UV-filtra je bila pri zelo slabem delovanju samodejnega ostrenja. V več poizkusih kamera ni in ni izostrila. Ker sva ob skupnem preizkusu z mojim objektivom spoznala, da je s kamero vse v redu, sem ga napotil na servis, z razlogom, da je težava v objektivu. Sprva tudi na servisu niso znali poiskati rešitve. Na koncu so zaradi pregleda, ali je sprednji sklop leč dobro pritrjen, odstranili filter. Ugotovili so, da je dobro pritrjen, in objektiv nepopravljenega dali lastniku, filter pa pozabili vrniti. In lastnik objektiva se je že jezil, ker bo spet moral iz Celja v Ljubljano po filter. Ko je začel fotografirati s tem »pokvarjenim« objektivom, pa kot po čudežu napake v ostrenju ni bilo več. Ko je filter dobil nazaj in ga navil na objektiv ter prižgal kamero je ostrenje zopet delovalo po svoje. Gratis filter je že po nekaj trenutkih letel naravnost v koš.


Primer delovanja slabega polarizacisjkega filtra iz članka
(Polarizacijski filtri - ni vse zlato, kar se sveti).

 

In tako iz izkušenj spoznaš dejstvo, ki ga vedno poudarjam na izobraževanjih. Ne kupujte najcenejših filtrov! V večini primerov so povsem neznanih proizvajalcev ali pa znani proizvajalec pod nizko ceno prodaja filtre, ki so znano slabše kakovosti. Izogibajte se tudi »brezplačnih« filtrov, ki so na začetku kot odličen magnet pri nakupu, pozneje pa se v večini primerov izkaže, da so lahko krivi za marsikatero napako na fotografiji.

 

Kateri filtri so najboljši?

Steklo je gosta snov. Naj bo še tako tanko in fino brušeno, vedno absorbira nekaj svetlobe in poskrbi za njen delni odboj. Prav odboj od stekel je najbolj problematičen. Svetloba se odbije od sprednje površine vsakega filtra in leče s tem pa se izgubi del svetlobe. In če se le del odbite svetlobe od prve leče objektiva ali od tipala odbije od zadnje strani stekla filtra, ki je pred sprednjo lečo, nazaj v objektiv, bo kakovost slike slabša glede kontrasta in barvnih lis hitro opazna. Lahko pa se opazi efekt zrcalne slike (Podvojena slika / Odboj svetlobe od filtra ali leč objektiva).


Slab filter nam bo hitro pokazal svoje napake.

 

Da ne bi prihajalo do odbojev, proizvajalci leč že desetletja skrbijo, da so leče objektivov za čim manjši odboj svetlobe, naparjene s posebnimi spektralnimi nanosi. Tudi pri filtrih s temi spektralnimi nanosi na steklo poskrbijo, da je odbojev, s tem pa dodatne izgube svetlobe, ki ne bo padla na tipalo, čim manj. Pri proizvajalcih leč in objektivov boste zaznali napise C (coated), SC (spectra coated), SSC (super spectra coated), MC (multi coated), SMC (super multi coated), N (nano) in druge. Ti napisi povedo, da je steklo premazano s posebnim premazom, ki naj bi čim bolje poskrbel, da se svetloba ne odbija od stekla, ampak se prepusti naprej. Vedno je tako, da manj znani proizvajalci na filter zelo radi zapišejo vse mogoče oznake. Pri priznanih in dragih proizvajalcih pa teh napisov na filtrih ni. Več raje zapišejo na svojih spletnih straneh in poudarijo, s katero zanje edinstveno tehnologijo skrbijo, da bo filter tem boljši. Vendar tudi tu ohranite zdrav razum, saj so zapisi močno reklamno obarvani. Vsaka zanje edinstvena tehnologija prinese prednost samo v določenih pogojih, ne pa da je ena in edina. In smo spet tam, pri ceni. Ta tudi pri filtrih le redko kdaj laže. Slabše steklo, slabše brušenje, slabši površinski nanosi, naneseni po slabših postopkih, in cena je lahko nižja, filter pa z vsemi opevanimi kraticami. Pa poglejmo, kaj prispeva k razliki od slabega do povprečnega in dobrega filtra.

 

Slabši / boljši filtri

Večina stekel je izdelana po klasičnem postopku iz kremenčevega peska. Potem steklu dodajajo različne primesi. Cenejšim steklom dodajajo predvsem sodo, ki omogoča taljenje kremenčevega peska pri nižji temperaturi. Dražjim steklom ne dodajajo pripomočkov za nižje tališče in s tem tudi možnost hitrejšega ohlajanja in spremembo v trdno snov, ki je primerna za nadaljnjo obdelavo. Ob obisku podjetja Leica so povedali, da pri njih za vrhunska stekla, taljeno maso hladijo izjemno počasi. Odvisno od količine mase, lahko tudi leto.

Največji izdelovalec stekla za leče je japonsko podjetje Hoya, ki je bil nekaj časa tudi lastnik fotografu znanega podjetja Pentax. Stekla izdelujejo tudi za vsa japonska fotografska podjetja, ki izdelujejo filtre, objektive ali druge optične naprave. Za najkakovostnejše objektive ima večina podjetij še kakega manjšega izdelovalca stekla ali pa ga izdelajo v svoji proizvodnji iz najboljših materialov. Iz najkakovostnejšega stekla potem naredijo posebne optično odlične leče, jih vgradijo med druge in tako izboljšajo optično kakovost objektiva. Vendar se tu pojavijo prva odstopanja. Hoya izdeluje stekla različnih kakovostnih razredov in podjetja glede na potrebe in želje posegajo po njih. In že tu pride do prve razlike glede tega, kateri filter bo odličen, kateri pa povprečen. Vendar smo po izdelani masi stekla šele na začetku. Sledi postopek rezanja stekla in brušenja, pri čemer je prav tako zelo pomembno, kako kakovostna tehnologija se pri tem uporabi, da je na koncu propustnost filtra čim boljša. Ko je steklo izbrušeno, sledi nanašanje sloja za tem manjši odboj svetlobe od stekla, in če je treba, obarvanja. Tudi, če do tu proizvajalci uporabijo enako tehnologijo, lahko pri tem postopku pride do velikih razlik.

Slabši filtri (lahko bi rekli malo bolje brušena klasična stekla) so brez posebnih nanosov ali pa z zelo slabimi, katere nanešejo s čopiči ali sprejem, zato je izguba svetlobe zaradi njenega odboja od devet do deset odstotna (na vsaki strani stekla polovico). Tako se samo zaradi filtra izgubi desetina svetlobe. Če je slabe kakovosti še steklo in še nenatančno brušeno, se pojavijo dodatno popačenja kot močnejši uklon, razpršenost svetlobe, in zahtevni fotograf na sliki hitro opazi napake.


Steklo, ki nima antirefleksne zaščite iz prednje kot zadnje površine stekla odbije del svetlobe. V povprečju okoli 5%. Slabši filtri nam odboj svetlobe (slike) iz zadnjega dela stekla še enkrat odbijejo od prednje površine in dobimo efekt podvojene slike...
(Podvojena slika / Odboj svetlobe od filtra ali leč objektiva).

 

Ob nakupu filtra lahko naredimo napako, ker zaradi napisa »coated« izberemo cenejšega, nato pa ugotovimo, da je nanos proti odboju svetlobe samo na eni strani filtra. S takimi filtri izgubimo še vedno od štiri do pet odstotkov svetlobe. Zato se ob nakupu filtra iz nižjega in srednjega cenovnega razreda vedno pozanimajte, ali je antirefleksijski nanos na obeh straneh, v večini primerov na to kaže zapis MC (multi coated). S temi filtri izgubimo samo okoli enega do treh odstotkov svetlobe po njenem izhodu iz filtra, s filtri z najboljšimi nanosi pa je izgubimo samo 0,3 odstotka in nastanejo minimalne dodatne napake.


Cenejši filtri z oznakami "Coated" imajo lahko antirefleksivni nanos samo na eni strani.

 


Pri nakupu filtra se pozanimajte ali ima antirefleksivni nanos na obeh straneh. Ponavadi je napis že na škatlici ali na tehničnem listku v njej. Le ti filtri vam zagotavljajo visoko kakovost. V zadnjem delu članka sem nakazal kateri filtri za katerega fotografa.

 

Ko izbiramo med filtri z oznako MC, hitro opazimo, da so tudi pri njih razlike v ceni (do dva in večkrat). Zakaj? Tisti, ki varčujejo, protirefleksni sloj nanašajo po hladnem postopku, večinoma s sprejanjem. Za visoko kakovost nanos opravijo pri 800 stopinjah. Leta 1996 so predstavili nanos »super multi coated« v kar petih slojih in še dodatnem šestem, ki zagotovi odpornost proti praskam, vročini, raztezanju ... Če ni najboljših nanosov, ima objektiv hitro preveč odbojev in s tem pogojene učinke »flare« (opazni krogi leč, ko fotografiramo v protisvetlobo) in »ghosting« (podvajanje slike). Če pa na tak objektiv dodamo še slab filter, je napak še nekajkrat več. Ko torej izbirate filter, se nikoli ne odločite za najcenejšega. Seveda ne gre pretiravati in na povprečne objektive, ki imajo že sami dosti napak, dodati drage filtre.

Upoštevajte pravilo, da na mercedes ne gredo cenene gume Barum in, da za fička ni treba izbrati najdražjih mišelink.

 

Poudarek - Razlike med filtri in cenami

1. Boljši filtri imajo antirefleksijski nanos na obeh straneh stekla. Najboljši večplastnega. Nanosi so nanešeni pri visokih temperaturah in ne sprejani.

2. Boljši filtri imajo kovinski obroč iz posebnih materialov, da se v različnih temperaturnih spremembah materijal ne krči in razteza in obarvanega v mat črno, da se svetloba ne odbija na steklo filtra. Se vam je že zgodilo, da filter ne morete na lahek način odviti iz navoja objektiva ali drugega filtra?

3. Boljši filtri imajo končni del stekla obarvano črno, da ne pride do odboja svetlobe iz brušenega dela nazaj v filter.

4. Boljši filtri imajo celo škatlico v katero so spravljeni iz plastike, ki je zaščitena proti UV svetlobi.

5. Fotograf, ki je zaradi dela primoran večkrat brisati umazanijo iz filtra naj se ozre po filtrih s posebno trdo zaščito (nanosom). Le ta je nanešen na antirefleksivni sloj in je po zagotovilih proizvajalcev trši od stekla samega.

6. Nekateri filtri imajo na zgornji strani še poseben nanos za odboj vodnih kapelj.

 


 

Osnovni filtri

Zgornji uvod je pomemben zaradi dejstva, da so tudi filtri razvrščeni v kakovostne in cenovne razrede in, da si vsak fotograf za svoje potrebe izbere svojega. Predvsem ne dopustite, da bi vam trgovec brez besed kar sam izbral filter, ga celo mogoče podaril ob nakupu objektiva, ali vam ga za nekaj evrov ponudil kot dober nakup. Preučite cenovne razrede in imena in izbor je lahko hitro pravilen. Filtrov Sigma DG serije in Marumi serije DHG (oziroma tistih v modri škatlici) je na našem trgu veliko. Če boste izbirali med njimi, ne bo težav. Tu je še priznana Hoya, ki nudi filtre v več razredih, tudi cenejših, zato pri tej znamki kupite filter iz cenovnega razreda, primerljivega s filtri Sigma DG, Marumi serije DHG (oziroma tistih v modri škatlici) in Tiffen. Če boste tu izbirali, boste opravili dober nakup. Kdor pa želi filter za najboljše objektive, naj izbira med najdražjimi filtri podjetij B+W, Canon, Lee, Heliopan, Hoya. Po teh splošnih nasvetih in teoriji pa še vedno ne vemo, kaj in zakaj izbrati med vsemi filtri? Priporočam, da če sami ne veste, kateri filter izbrati, pojdite po nasvet in v nakup v specializirano fotografsko trgovino.

Prihajajo dnevi, polni svetlobe, in veliko bo časa za različne preizkuse objektivov kot tudi filtrov. V članku (Polarizacijski filter / odličen fotografski pripomoček), sem že predstavil uporabniško vrednost filtrov, ki jih danes v digitalni fotografiji fotograf največkrat uporablja, in opisal možnosti, ki jih nudi eden izmed zelo opevanih filtrov, to je polarizacijski. Toda tudi pri njegovi uporabi začetniki naredijo veliko napak. Prva je že ta, da ga imajo po nakupu vedno na objektivu, misleč, da je uporaben za vse motive in primere.

 

1. Zaščitni filtri in UV-filtri

Hobi fotograf kaj hitro spozna, da je sprednja leča objektiva prašna ali kako drugače umazana. Na njej je morda celo kak prstni odtis ali opazen krogec posušene kapljice vode. In čiščenje sprednje leče je za marsikoga nočna mora, saj se nikoli ne ve, kdaj lahko naredimo kako razo na leči, oziroma natančneje, na protirefleksnem nanosu. Zato se za hobifotografe priporoča, da že ob nakupu kamere, dokler je leča še čista, dokupijo zaščitni filter ali UV-filter, ki bo zadržal vso umazanijo in ga je lažje čistiti. Predvsem pa, če ga med čiščenjem ali zaradi udarca poškodujemo, ga preprosto zamenjamo.

V filmski dobi smo uporabljali predvsem UV-filter, ki je odvzel del UV-spektra, ki je na filmu zarisal hladen ton. V digitalni dobi ni te potrebe, saj je UV-filter že pred tipalom, zato so za zaščito dovolj tudi zaščitni filtri, ki nimajo posebnih dodatkov za UV-zaščito. So pa cenejši od UV-filtra.

Med dražjimi zaščitnimi filtri so tudi taki s posebnimi vrhnjimi nanosi. Če velikokrat fotografirate v dežju lahko izberete filtre, ki imajo še nanos, da se kaplje ne primejo ampak spolzijo s stekla. Nekateri filtri, med njimi vsi najdražji imajo nanos, ki je površinsko zelo trden, in tudi, če s filtra nežno obrišemo blato, ne bomo naredili površinskih raz. Filtrov je torej zelo veliko.


So fotografi, ki si želijo samo najboljše (najdražje). Iz nepoznavanja filtrov lahko tudi ob nakupu najdražjih filtrov zgrešimo. Pred nami je filter zelo renomiranega proizvajalca Heliopan. Filter je UV in večina UV filtre izkorišča kot tistega za zaščito prednje leče. Toda na filtru je še eden napis UV/IR. Torej blokira še IR spekter. Ta filter je v cenovnem razredu krepko čez 100€. Tisti, ki ima denar, lahko reče, to je najboljši filter za zaščito, saj je UV in še IR zaščito ima. Toda pred večino tipal IR filter že obstaja in z uporabo dodatnega filtra z IR blokado bodo vse naše fotografije poudarjeno sivo zelene barve. Bodite pozorni kaj kupujete.

 


Če pogledamo Heliopan UV/IR filter iz strani bomo videli kovinsko rdečo površino. Filter je namenjen specialnim fotokameram, ki pred tipalom nimajo IR zaščite.

 

Tudi pri zaščitnih filtrih in UV-filtrih velja, da ne vzemite/kupujte »brezplačnih« oziroma najcenejših, ki so v večini primerov iz slabših materialov in predvsem brez protirefleksnega nanosa ali pa je ta slab. Možne težave in napake sem opisal že v uvodu. Omenim naj še, da za večino kompaktnih kamer ne morete dokupiti filtrov, saj nimajo možnosti privitja. Uporabljamo jih predvsem na objektivih kamer razreda DSLR. (Članek: Zaščitni filtri za naš objektiv)

 

2. Polarizacijski filtri

Fotograf se večkrat vpraša, kako drugim uspe narediti posnetek s tako zasičenimi tonskimi vrednostmi, predvsem pa s tako lepim modrim nebom ali lepo prozorno vodo brez vseh odbojev. Skrivnost je v posebnem efektnem filtru, skozi katerega je spuščena samo polarizirana svetloba. Filter je sestavljen iz dveh stekel v notranjem delu obeh pa je poseben film, ki ima nanos za polarizacijo svetlobe. Prednje steklo vrtimo, s tem film vrtimo in glede na drugi filter spreminjamo valovanje svetlobe ter dosegamo določene učinke.

Opažam pa, da veliko kupcev tega filtra razmišlja, da je dober za vse fotografske primere in, da deluje sam od sebe. Da bi s polarizacijskim filtrom dosegli dobre rezultate, je treba vedeti, da moramo biti pravilno postavljeni glede na smer valovanja svetlobe. Najboljši rezultat zasičenosti dobimo, ko smo od izvora svetlobe obrnjeni za od 90 do 120 stopinj.


Polarizacijski filter nam omogoča zasičiti tonske vrednosti, še posebej modrino neba.

 

Filter je lahko odličen pri izničevanju odbite svetlobe od svetlečih površin. Tako lahko vidimo skozi steklo v izložbo, ne da bi nas motili odboji od stekla, izničimo odboj svetlobe od vode ter tako vidimo, kaj je pod gladino, in zmanjšamo odboje od refleksnih kovin. Pri polarizacijskih filtrih je še vedno treba paziti, da izberete tistega z oznako cirkularni, in ne linearni, če ga boste izkoriščali na kameri DSLR in želite, da bo ostrenje AF in merjenje svetlobe dobro delovalo. Problem pri linearnih filtrih nastane pri AF ostrenju in merjenju svetlobe zaradi srebrnega polprozornega zrcala in prizme, za katerima sta tipali.
Članek o polarizacijskih filtrih... (Polarizacijski filter / odličen fotografski pripomoček).

 

3. ND neutral density (sivinski filtri)

Sivinski filtri so zelo uporabni v kreativni fotografiji. Kadar je veliko svetlobe, zelo težko dosežemo dolge čase osvetlitve. Občutljivosti tipala ne moremo zniževati v nedogled, prav tako ne moremo zastreti svetlobe z zaslonko v še večji meri, kot nam dovoljuje. Da skozi objektiv na tipalo prepustimo manj svetlobe, izberemo sivinske filtre.

Sivinski so zato, da ne spremenijo spektralne osnove svetlobe. Takoj, ko bi tak filter bil minimalno tonsko obarvan v eno barvno smer, bi celoten spekter dobil pridih te tonske vrednosti. Sivinskih filtrov je več vrst oziroma gostot. Oznaka ND 2X pove, da filter zastre svetlobo v vrednosti 1 EV, torej za eno zaslonko ali čas osvetlitve ali občutljivosti, ND 4X za 2 EV in ND 8X za 3 EV. Poznamo filtre z gostoto 400X, ki zastre svetlobo za celih 9 EV. S temi filtri lahko pri močni sončni svetlobi fotografiramo z dolgimi časi in dobimo učinek premikajočih se objektov, ljudi, vode ... Tudi, če želimo pri močni sončni svetlobi delovati z močno odprto zaslonko, potrebujemo sivinski filter. Poznamo tudi prehodne sivinske filtre (v nadaljevanju). Na spodnjem delu je tak filter povsem prozoren, nato pa se proti vrhu filtra prosojnost zmanjšuje. V večini primerov za tak filter uporabimo poseben nastavek, v katerega vstavimo filter kvadratne oblike, čeprav so na voljo tud s klasičnim navojem in prednjim vrtljivim delom. (Članek o uporabi ND filtrov v praksi)

 

4. Gradacijski - prehodni ND neutral density (sivinski filtri)

ND filter s prehodom sivih tonskih delov od svetle do temnejših. Imenujemo jih kar prehodni ali stopnjasti sivinski filtri. Slišali boste tudi gradacijski sivinski filter.

Stopnjaste sivinske filtre delimo preko stopnje zatemnitve, običajno izraženega v zaslonkah (1 - 4), oziroma filter faktorjem (0.3 - 1.2). V uporabi so še filtri z oznako »hard edge« in »soft edge«, ostri in mehki prehod od svetle do temnih zasenčenih tonov na filtru. Na filtru je to videti z dolžino prehoda od filtriranega do nefiltriranega dela stekla.

Članek: Nevtralni sivinski (ND) stopnjasti (gradacijski) filtri
Članek: ND gradacijski filtri - uporaba na terenu

 

 

Za konec še nekaj nasvetov za uporabo filtrov

Zapisal sem že, da vsako dodatno steklo (leča) prispeva k novim napakam. Prav zato ne priporočam, da bi na primer na zaščitni filter dodali še ND ali pa polarizacijski filter. Če se vam ne da menjavati filtrov in vseeno dodajate na prvega še drugega, je dobro vedeti, da lahko v širokem kotu kaj hitro nastane učinek vinjetiranja zaradi zaslombe svetlobe na robovih. Temu se lahko izognete, če kupite tanjše filtre (slim), katerih kovinski rob je širok le 3 mm, pri klasičnih filtrih pa meri okoli 5 mm. Tudi tu kaj hitro pridemo do razlike v ceni. Predvsem pri polarizacijskih filtrih bodite pozorni in nežni pri navitju filtra na objektiv ali prvi filter. Če boste filter premočno zategnili in se bo ta zaradi višje temperature še malo razširil, ga ne boste mogli odstraniti takrat, ko si boste to najbolj želeli. Pri polarizacijskem filtru je dobro vedeti tudi, da je v ekstremno širokih kotih polje zasičenosti lahko samo v enem delu slike, torej pozornost ne bo odveč. Predvsem pa fotografi, ki uporabljate ekstremno široke kote 24mm ekv.35mm in manj izkoristite polarizacijske filtre z oznako W (Wide).

 

Čiščenje sprednje leče ali filtra

S filtrom zaščitimo sprednjo lečo prav zato, da lahko varno čistimo prah in drugo umazanijo. Izkušeni fotograf pogleda lečo ali filter, da se prepriča, ali na njej ni večjih trdnih drobcev, dahne na lečo ali filter in s čistim robcem, krpico, ali z delom majice očisti umazanijo. To je sicer »kavbojski« nasvet, a preizkušeno deluje že desetletja. Tisti z manj izkušnjami in vajeni tehničnih pomagal, pa si lahko kupite čopič s pihalko, da odstranite trdne predmete in šele nato odstranite umazanijo s krpico. V trgovini lahko kupite posebne krpice ali papirčke za čiščenje stekel. Papirčke odsvetujem, ker so zelo grobi. Krpice so sicer izdelane iz posebnega materiala in so dobre za čiščenje, vendar se po določenem času na njih lahko nabere več trdnih delcev, in nanos na leči ali filtru lahko poškodujete. Zato boste večkrat dobili nasvet, da imejte v žepu čist, lepo prepognjen bombažni robec, in ko želite očistiti lečo ali filter, robec odprete in z notranjim delom očistite umazanijo.


Razne specialne papirčke ali krpice za čiščenje leč, filtrov vam odsvetujem. V fotografski torbi je vedno dobro imeti posebne čistilna čistilna peresa, ki so se v praksi izkazali kot zelo dobri za čiščenje tudi trdovratnih zasušenih kapljic. Na enem delu čistilnega peresa je metlica (z drsnikom jo skrijemo v samo ohišje), da najprej odstranimo iz površine večje nečistoče ter prah, z drugim koncem, ki je za pokrovčkom in je iz posebnega finega materiala pa s krožnimi gibi očistimo filter ali lečo. Na vse kar morate biti previdni je, da na leči kot na sami površini čistilne gobice ni večjih nečistoč. Čistilna peresa dobimo v večih dimenzijah tako za majhne leče na kompaktnih kamerah, kot večja za večje premere leč ali filtrov. Z lahkoto očistimo eno večjih težav na lečah kompaktnih kamer, t.j. prstni odtis, članek (Pazi! Umazana leča na kompaktni kameri).

 

Zelo trdovratne so posušene nečistoče od kapljic vode. Na leči objektiva se v čiščenje teh madežev raje ne spuščajte sami. Na filter pa boste morali kar večkrat dahniti in močneje čistiti, da boste zasušeno nečistočo odstranili. Zakaj priporočam, da na lečo ali filter vlago nanesite tako, ko dahnete. V tej vlagi ni nečistoče.
Ne priporočam pa nakupa posebnih čistil za leče. V večini primerov so čistila močno agresivna in na leči ali filtru še vedno ostanejo sledi. Sicer za fotografijo niso moteča, za marsikaterega fotografa pa še kako, zato »drgne« in »drgne«.

 

V nakup

Spoznali smo nekaj osnov in nasvetov glede fotografskih filtrov in kateri so v digitalni fotografiji med najuporabnejšimi. Hobifotografu toplo priporočam, da zaščiti prednjo lečo objektiva z zaščitnim filtrom ali UV-filtrom. Najbolje je, da filter nastavite na objektiv že ob nakupu ali pa objektiv odnesete greste v trgovino, da očistijo sprednjo lečo in dodajo filter. Če kot fotograf želite še več, za posebne učinke v svojo fototorbo dodajte še polarizacijski filter in ND-filter. Oba omogočata učinke, ki jih tudi z računalniškimi programi ni mogoče doseči na enako kakovosten način. Seveda pa je treba ob njihovi uporabi spoznati nekaj osnovnih zakonitosti. O njih in o razlikah med filtri v testu pa v naslednjem članku.
Za konec pa še napotek, da ob nakupu ne pozabite na že zapisano, da kupujte filtre z antirefleksivnim nanosom na obeh straneh in če ste le malo bolj zahteven fotograf z boljšimi objektivi si ne kupujte nizkocenovnih filtrov. Za soliden zaščitni filter boste odšteli cca. 25€, za UV 30€, polarizacijski 60€ in sivinski (ND) 50€. Bolj zahtevni in predvsem tisti, ki imate najboljše objektive pa morate poseči po še višjih cenovnih razredih.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

 

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com