Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Eksotična fotografska delavnica e-Fotografija / Bali – Indonezija / Reportaža

Avtor:Matjaž Intihar
08.12.2009 10:19
Stran:


FotoPOTEP Bali 2009 v VIDEO zapisu.

 

Bali? Kot mlad poba sem večkrat slišal za »Bali Bali«. Očitno so nekdaj redki turisti, ki so bili na Baliju želeli poudariti destinacijo, da se je tistim, ki smo poznali za oddih le hrvaške kampe zdelo bolj eminentno, vsaj malo eksotično, oziroma, da smo sploh razumeli o kateri lokaciji nam pripovedujejo. Poznamo tudi Bali riževo čokolado. Le komu se je to zazdela dobra ideja, saj na Baliju zaradi vedno 30 plus temperature ni videti čokolade. Imajo pa riž ter čudovita riževa polja. In najbrž se je kakšnemu našemu direktorju, ki si je takrat lahko privoščil potovanje na Bali, utrnila ideja ob pogledu na riževo polje. Domača čokolada, riž in eksotično ime Bali.


Nismo turisti, zato glavne turistične znamenitosti in odlične fotografske lokacije ne opazujemo samo s ceste, kot ostali "pravi" turisti. Tegallalang, terasasta riževa polja smo dodobra spoznali preko fotokamere. Da smo drugačni in je to prava fotodelavnica so bili z nami tudi domačini, ki na poljih tudi delajo. Tako smo s fotokamero ujeli pristnost.


Bali zelena! Upam, da imate dober zaslon. Drugače vas bodo oči skelele še dolgo v noč. Te čudovite zelene si pri nas ne morete privoščiti. Ne pomaga niti RAW zapis, ali za film ljubitelje Velvia.

Meni je ideja za Bali takoj prišla v uho in me profesionalno zbudila. V grafiki smo vedno imeli težave pravilno reproducirati odtenke zelene. Kot fotograf si vzel film Fuji Velvia in ob projekciji diapozitiva na platno nam je ob paleti raznih zasičenih odtenkov zelene zastajal dih. CMYK barve, katere uporabljamo v grafičnem tisku pa je enostavno ne zmorejo prikazati. Zato je bil izraz »bali zelena« za grafika nerešljiva uganka. Enostavno kot sam močan strup, ti pa poišči brez pravih pripomočkov protistrup.

Kar malo z rešpektom sem si v usta podal naslov, fotodelavnica na otoku Bali? Toda vedno rad ugriznem v nerešljivo jabolko, t.j. zeleno. Poizkusiti ni greh, saj v najslabšem primeru zaradi premalo prijavljenih delavnico odpovem! Toda tega nimam rad. Vedno želim zastavljeno tudi izvesti. Seveda po svojih merilih. Rekel sem si, zakaj pa ne in Petra poprosil, da vzpostavi kontakt.

Prvi kontakt z Andrejem, ki že štiri leta živi in dela na Baliju, predstavljeno in povedano je jemalo dih. Je to sploh mogoče? Bom res lahko sodelujočim podal vse to, nekaj tako eksotičnega. Dokler ne vidim sem sam vedno v dvomih. Zato sem v napovednik fotodelavnice na Baliju podal zgolj osnovo in prepisal Andrejevo klasično turistično ponudbo. Sam sem mu podal veliko mojih, drugačnih, bolj fotografskih zahtev. Kljub temu, da sem Andreju večkrat povedal kaj si kot ponudbo za našo fotodelavnico želim, sem bil v dvomih. Bo res tako? Bomo res videli in lahko vstopili v svet narave in ljudi, ki zanima fotografa? Ali bomo zgolj samo klasični turisti kot je zapisano v njegovi ponudbi za navadne turiste, ki lenarijo na plaži, hitijo na plačanih izletih iz kraja v kraj, obiskujejo povsem turistične točke in nabirajo kilometre?


Ja bili smo tudi na povsem turističnih krajih. Vendar smo se vsepovsod zadržali dlje. Treba je bilo marsikaj fotografirati. Če ne drugega gasilsko in kakšno za domači fotoalbum.


Vse za dobro svetlobo. Naš namen je učiti se in priti do najboljših fotografij.


V senci pod slamnikom temna koža portreta brez dodane svetlobe odbojnika ne bi prikazala nasmeh na obrazu.


Nova lokacija in bolj krajinska fotografija.


Ni portreta, ki nam ne bi naklonil nasmeh.


Večerni posnetek malo drugače. Spremenite kdaj nastavitev korekture bele (WB).


Trenutki analize posnetih fotografij. Foto: Slavko Stošicki


Za vsak zanimiv motiv smo se ustavili. Mlada vaška dekleta med pranjem perila. Le bežno se spomnim takega prizora iz mladosti. Marsikdaj smo se z mislimi vrnili nekaj desetletij nazaj.


Učenje fotografiranja ambienta. Ena izmed vil Zala po sončnem zahodu.


Poizkusili smo se tudi v fotografiranju hrane katero so pripravile naše kuharice v vili Zala. Potem pa hop po njej.


Brez fotomodelov ne gre. Ayu se je povsem vživela in naše kamere so jo hitro vzljubile.

 

Po predstavitvi delavnice v reviji so bile prijave hitro zaključene. Omejeni smo bili na 12 udeležencev in kaj hitro smo imeli še tiste, ki so bili kot »rezerva«, če kdo v zadnjem trenutku odpove. Oziroma, vedno se najdejo tudi taki, ki se prijavijo zgolj zaradi firbca (prav zato bo treba za naslednjo delavnico , ki bo konec meseca aprila 2011 že ob prijavi plačati manjšo kotizacijo).


Pot ni kratka. Vendar smo našli dobro letalsko povezavo. Z ogledom filmov, poslušanjem glasbe, klepetom in malo spanja, čas hitro mine.

 

Prišel je dan odločitve. Da gremo kot skupina skupaj smo se odločili poiskati letalske karte v najbolj ugodnem trenutku. Namesto 10 dnevne karte, smo se odločili za 12 dnevno. V enem samem dnevu smo prijavljene poklicali po telefonu in samostojno kupili karte, kajti treba jih je bilo kupiti čim preje. Kar nisem mogel verjeti, da je bilo prvo delo hitro in enostavno za nami. Nek zakon žal opredeljuje, da če nisi turistična agencija ali nimaš nekih papirjev, se ne moreš ukvarjati s temi posvetnimi turističnimi zadevami in kupiti karte ter urediti ostalo. Ej zakoni, zame je to le potuha tistim brez idej in bremza napredku. Če vsakdo lahko fotografira, pripravlja revije za tisk in to ponuja na trgu, zakaj se ne bi smel iti ponudbe iz fotografskega turizma? Eh, naj, saj zato pa je le 1000 slovenskih turistov na leto na Baliju in več 100.000 v sosednjih kampih. Sicer je vseeno kje lenariš in gledaš v zrak. Če pa je to res tisto pravo, pa si naj odgovori vsak sam.
Večina udeležencev se je že prej videla na tem znanem otoku, vendar niso vedeli kaj bodo tam počeli. Šli na nekaj izletov in preostali čas ležali na plaži! Ko smo v turističnem mestu Kuta hodili mimo hotelov, kjer so nastanjeni tudi naši redki turisti sem hitro spoznal, da to ni to. Hotel, prometna cesta in javna plaža. Dodatek fotodelavnica k besedi Bali in sama obljubljena ponudba sta dodali tisti kanček več pri odločitvi, da je vsakdo vedel, da se bo res nekaj delalo in videlo ter na koncu tudi zabeležilo. Zato si je večina udeležencev vzela našo balijsko fotopotepanje kot fotografski družinski dopust. Tako je tudi prav. Za klasični turizem poskrbijo bolj ali manj dobro turistične agencije.


Trenutkov za sprostitev ni bilo veliko. Oziroma, nihče si jih niti ni želel.


Še v prostem času smo razpravljali o novih lokacijah.


Photoshop učilnica na Baliju.

 

Dnevi do odhoda so mi še vedno dajali obilo vprašanj. Bo namestitev res taka kot sem želel in je bilo obljubljeno? Bo možnost do ogleda lokacij res takšna kot je zapisal Andrej? Bomo res fotografsko nagrajeni z motivi kot sem si jih predstavljal? Kljub vsem obljubam in besedam tistih, ki so v vilah Zala že bili me je bilo malo strah za vse tiste, ki so šli z e-Fotografijo v dokaj neznano. Enostavno ne morem na lahek način nekaj obljubljati, potem pa se ne dobi želenega. Toda že po naporni letalski poti ob prihodu v vile Zala smo vsi dobili nasmeh na obraz. Na koncu naše balijske fotoavanture ni bilo udeleženca in predvsem udeleženke, ki ne bi dobil/a vsaj 10X več od pričakovanega. Tako v smislu fotografije, nastanitve, aktivnosti, kot pogledu na pokrajino ter res čudovitih ljudi.

Spoznali smo tudi, da ima večina sedaj prvič posnete tudi tiste »prave« dopustniške fotografije, ki nas bodo še dolgo spominjale na vse lepote otoka in ostalo turistično ponudbo. Ja res je, bili smo občasno tudi čisto pravi turisti, a s to razliko, da s fotokamero v roki in tudi v teh trenutkih iskali najboljše lokacije ter motive in nastavitve na fotokamerah.


Tudi turistična fotografija je lahko boljša.


Ker smo bili vedno na fotografski preži imamo vsi obilo fotografij za fotografski album in spomine na našo eksotično fotodelavnico. Ko greste na klasičen dopust, koliko družinskih fotografij imate?


Še ena turistična za družinski album.


Sprostitev.


Verjemite, da je tudi turistični sprehod skozi park opic lahko odlična šola, kako fotografirati. Svetloba, hitrost...


Vedno v iskanju pravega trenutka.


Hec mora bit! Še mladi slonček si je med poziranjem želel malo poigrati z našim fotomodelom Ido. Če si pripravljen s kamero v roki, je zanimiv trenutek hitro zabeležen. In glej, še sam se smeji, kot da ve, da ga snemamo. No naslednjič tudi njemu odnesem fotografijo in ga nahecam za nov štos.

 

Ne bom več pisal, več povedo fotografije in zgoraj predstavljeni video. Ja s pomočjo kamere DSLR, ki ima možnost zajeti video, sem marsikaj posnel tudi v gibljivi sliki. In spoznal, da bo video v družinsko turistični fotografiji kmalu začel menjati klasično zamrznjeno sliko (več o tem v posebnem članku). Lahko samo še zapišem, da vas vabim na to enkratno fotografsko avanturo. Če lahko greste z nami na Bali konec aprila 2011, ali kdaj drugič, ne oklevajte. Verjemite, ne bo vam žal. Eden izmed udeležencev s katerim smo se vsi strinjali je ob koncu dejal; prišli, videli, zmagali. Vse povedano! Enotni smo bili tudi mnenja, da nam ni težko oditi domov, saj smo spoznali in videli toliko, da so bile pomnilne kartice, diski kot naše misli polno zasedene. Verjemite, da klasičen turist na Baliju ne spozna in ne doživi pol toliko. Sploh pa ne pristnega kontakta z izredno prijaznimi ljudmi, ki ljubijo kamero in kamera njih. O številnih motivih in posnetkih pa sploh ni za izgubljati besed.


Peljali smo se mimo tega zanimivega ata, ki jo je mahal s kolesom v drugo vas. Stop in fotkanje. Si lahko zamislite, da je bil neizmerno vesel, da smo pokazali zanimanje zanj, spregovorili nekaj besed in ga fotografirali.

 

Te čudovite trenutke, naravo, ljudi, turistične točke in njihovo ponudbo si je treba deliti. Že po prvih dneh naše delavnice sem bil odločen, da jo kaj kmalu ponovimo. Konec meseca januarja ali v začetku februarja bomo kupili letalske karte. Takrat bo tudi znan točen datum odhoda, predvideva se odhod 19.aprila 2011. In na Bali bomo šli tudi v naslednjih letih. Le poglejte na e-Fotografija.si in datume odhoda na naše eksotične FotoPOTEPe.

Sedaj po prvi balijski izkušnji že vem, da je 12 dni nekakšen optimum glede na našo možno odsotnost, možnost koncentracije in voljo iskati motive. Glede na razpoložljive letalske karte in ceno pa se bo naše fotopotepanje odvijalo med 11 do 14 dni.

Fotografije kot video so pokazali kaj lahko pričakujemo. Prave fotografske lokacije in ne samo turističen ogled z avtobusom, malo čistega turizma (park opic, slonov, krokodilov, koralni greben, plavanje z delfini, nakupi) in seveda tudi odličen oddih v Vilah Zala, ki prve motive nudi že kar preko ograje, saj so takoj za njo riževa polja.


Ayu. Več kot imena ni treba dodati. Marca bo zopet z nami.

 

Za konec

Na fotografijah in v video ste videli naše decembersko eksotično fotopotepanje. Verjemite, da je to fotografsko izkušnjo vredno doživeti, pa če ste fotograf začetnik ali profesionalec. Prvemu pomagamo z osnovami, drugemu z najboljšimi lokacijami in dogovori z domačini. Spoznati je treba predvsem to pristno prijaznost ljudi, način dela in življenja ter tisto tudi pomembno, prijazen turizem, možnost nakupa vsega razen alkohola (pivo ne šteje) po cenah, ki jih doma lahko samo sanjamo.

Enostavno povedano. Fotodelavnica na Baliju z e-Fotografijo vas popelje nekam drugam, v popoln fotografski raj. Pokrajina navduši, zelena barva te napolni z energijo, sončni zahodi spomnijo na romantiko, ljudje vas začarajo in nasmeh ter veselje vas bosta spremljala še dolgo časa tudi doma. Ja doma, kjer je vse to že zdavnaj izginilo in nas je spremenilo v trde maske brez nasmeha in stroje, katere iz dneva v dan programirajo, da samo še hlepijo po več in več.


Gasilska iz otvoritve razstave fotografij, ki smo jo postavili kar v vili Zala. (Foto: Stane Paulus)

Naša eksotična fotodelavnica vsaj za nekaj časa ustavi ta nori čas in nas spomni, da smo ljudje nekaj drugega kot stroji, ki delajo in poslušajo informacije enako iz dneva v dan ter nas na koncu hitenje, pretirano delo in hlastanje za številkami, krivuljami, denarjem naredijo nesrečne in kažemo mrke obraze. Na Baliju vsaj za nekaj časa uidemo kruti domači realnosti, medijem z motom "samo slaba novica je dobra novica", fotografijam iz teme kot jo sam imenujem »tuga, jad i bol«, ter vojnih grozot. Na Baliju preko fotokamere zopet spoznamo, da se lahko živi tudi drugače.


Še sam sem se nalezel nasmeha. Pa še fotko imam iz enega izmed mnogih fotopotepov.

Za konec pa še tisto najbolj pomembno. Fotografi smo z motivi bogato poplačani, saj na naši fotografski delavnici spoznamo, da je tudi nasmeh nalezljiv. Ime balijske eksotične fotodelavnice zato tudi poimenujem, FOTOGRAFIRAM ZA NASMEH! Še več nasmehov in drugih fotografij iz naše eksotične fotodelavnice si lahko ogledate na naslednjih straneh.

 
Avtor: Matjaž Intihar

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com