Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Canon EF-S 10-22mm f/3,5-4,5 / Tokina AT-X 12-24mm f/4

Avtor:Matjaž Intihar
10.06.2005 12:01

 

Digitalno nam v fotografski tehniki prinaša tako prednosti kot slabosti. Večina današnjih DSLR kamer ima tipalo manjše velikosti, kot je LEICA format filma, 24x36mm. S tem fotograf navidezno pridobi pri fotografiranju oddaljenih objektov, saj ima občutek, kot da je njegov objektiv pridobil na goriščni razdalji. V resnici to ni tako, je samo njegov občutek. Goriščnica ostaja enaka, le prikaz kota zajema objektiva v iskalu je manjši. Če se nam v območju daljših goriščnic ta izrez zdi kot pridobitev, pa imamo težave pri objektivih s krajšimi goriščnicami. Naš 20mm objektiv, ki nam je na filmskih kamerah odlično služil pri fotografiranju v prostorih, nam kar na enkrat zajame veliko manj. V iskalu kamere z manjšim tipalom vidimo samo toliko kot prej na filmu z objektivom goriščne razdalje 35mm. Zato nam danes že v kit izvedbah kamer z manjšimi tipali nudijo objektive goriščnic 18-55mm, ki zajamejo podoben kot, kot 28 - 80mm v filmskem formatu.

 

 

Premer prednjega dela objektiva je pri obeh 77mm. Podatek je pomemben za izbiro prave velikosti filtra.

 

Podjetja so fotografom morala priti naproti in ponuditi objektive s krajšimi goriščnicami. Canon je na trg ponudil objektiv iz nove serije EF-S 10-22mm f/3,5-4,5, Nikon 12-24mm f/4G DX, Olympus ZUIKO DIGITAL 7-14mm f/4, Sigma 12-24mm f/4.5-5.6 EX ASP HSM, Tamron 11-18mm f/4.5-5.6 in Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX. S temi objektivi pa že lahko zajamemo kot, kot smo ga bili vajeni s kamerami LEICA formata. Od naštetih objektivov pa je samo Sigma prirejena tudi za kamere polnega LEICA formata. Vsi ostali objektivi so prirejeni samo za kamere z manjšimi tipali, torej nam zarišejo manjši krog in bi na koščku 35mm filma z njimi dobili temne robove namesto slike.

 

Ekstremna širokokotnika 

Preizkusil sem že dva objektiva. Prvi je original Canon, EF-S 10-22mm f/3,5-4,5, drugi Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX, kateri pa je tudi imel nastavek za Canon kamero. Pri Canon nam oznaka EF-S pove, da je objektiv prirejen za manjša tipala in ga zaradi spremenjenega nastavka zaenkrat lahko dodamo samo na EOS 20D, EOS 300D in EOS 350D. Pri Tokina pa nam oznaka DX, da vedeti, da ni v celoti uporaben z večjimi tipali. Tokina je prirejena za tipala s faktorjem izreza 1,5X in več (Nikon, Pentax, Konica Minolta, Sigma), medtem ko Canon za svojega z izrezom 1,6X. Seveda je Tokina primerna tudi za malenkost manjše Canon tipalo. Nikon, za katerega je objektiv tudi možno dokupiti pa uporablja faktor izreza 1,5X. Za Pentax in Konica Minolta pa objektiv (še) ni prirejen.

Največja razlika med objektivoma ni v dimenzijah ali tehničnih lastnosti, ampak predvsem v ceni. Canon ima kar precej zasoljeno ceno cca. 250.000SIT, v primerjavi z Tokino, cca. 140.000SIT. Kakšne pa so ostale razlike?

 

 

Objektiva imata drugačno barvno zaščito leč pred odbojem svetlobe od njih (MC / multi coating).

 

V velikosti in širini sta si skoraj identična Canon 83.5 x 89.8mm, Tokina 84 x 89.5mm. Glede teže je razlika že večja, Canon 385g, Tokina 570g. Tudi ko oba objektiva držimo v roki, že zaradi razlike v teži občutimo, da je Tokina iz kovinskega ohišja, Canon iz trdne plastike. Oba imata 13 leč in notranji način ostrenja. To pomeni, da se premika notranji del leč, ko ostrimo in med premikom ohranimo tako velikost objektiva, kot prednjo lečo v enakem položaju. To zadnje je zelo pomembno kadar uporabljamo polarizacijski filter. Pri širokokotnih objektivih pa zna biti večkrat močno uporaben. Tudi med premikom goriščnic se mere objektiva ne spreminjajo. Vse leče se premikajo samo v notranjosti objektiva.

 

V goriščnici je razlika samo dveh mm. Toda pri teh ekstremnih širokih kotih se še vedno močno pozna širši kot zajema Canon objektiva 10mm proti 12mm na Tokini. Nasprotno pa ima Canon dva mm manj goriščnice v ožjem območju 22mm, proti 24mm Tokina. Svetlobna moč se pri Canon spreminja od 10mm f/3,5 do f/4,5 pri 22mm.  Tokina pa ima fiksno f/4 v vseh območjih. Premer prednjega dela objektiva je pri obeh 77mm. Ta podatek je pomemben za pravi izbor velikosti filtra in je vedno napisan na objektivu. Premik med načinom ostrenja ročno/avtomatsko je pri Canon že poznani gumb na levi zgornji strani objektiva. Pri Tokina pa je treba potisniti obroč za ostrenje proti kameri za ročno in od kamere za AF. V katerem načinu smo pa dovolj vidno piše na obeh objektivih.

Ostrenje je pri Canon hitrejše in predvsem tišje zaradi USM motorčka. Tokina uporablja klasični počasnejši in glasnejši mikro motorček za premik leč v objektivu in s tem pogojenim ostrenjem. Toda pri širokokotnih objektivih v večini primerov nekaj višja hitrost ostrenja redko prinaša večjo uporabniško vrednost. Večja glasnost ostrenja pa je v nekaterih primerih že lahko problem.

Obroča za ostrenje in premik goriščnic sta pri Tokini malo trša, vendar ne moti. Je pa razlika v tem, da ima Canon ostrenje na zadnjem delu objektiva, premik goriščnice pa na prednjem. Pri Tokini pa je ravno obratno. Kaj je boljše? Stvar navade in načina uporabe!

 

 

V velikosti med objektivoma ni razlike. Canon objektiv (desno) je v srednjem in zadnjem delu malo ožji. K temu pripomore tudi USM (ultra sonic motor), ki ne zasede toliko prostora kot klasični motorček (MM / micro motor).

 

 

Nastavka objektiva za kamero (bajonet) sta malenkost drugačna. Razlika je samo v tem, da je Tokina (levo) prirejena za Canon EF nastavek, torej za vse Canon kamere, Canon EF-S objektiv pa samo za kamere z možnostjo uporabe teh objektivov (EOS 300D, 350D in 20D). Canon ima zadnji del objektiva daljši in je v sami kameri, s tem pa so lahko zadnje leče bliže tipalu.

 

 

Na tej sliki se lepo vidi razliko med klasičnim EF nastavkom (levo) in EF-S (desno). EF-S ima nad kovinskim nastavkom še nekaj mm dodatni del.

 

Kakovost slike

Po moji oceni je tehnična kakovost slike med obema objektivoma zelo primerljiva. V eni izmed tujih revij sem bral pravi hvalospev Tokini in je prekašala v tem elementu vse konkurente. Vedite, da je pri objektivu zelo tanka meja glede pravilne ocene kakovosti slike. Lahko ocenjujemo ostrino slike, globinsko ostrino, bokeh ("poetično" neostrino), kontrast, vinjetiranje, barrel distorzijo, kromatsko aberacijo, odboj direktne svetlobe v lečah (flare) itd. Pri vseh pa je zelo pomembno pri kateri oddaljenosti preizkušamo, katere zaslonke uporabljamo, če uporabljamo filtre, katere, itd. Predvsem pa kako preizkušamo. V praksi, v laboratoriju, merimo s pomočjo računalniških programov, smo fotografirali pri enaki svetlobi, itd.

 

Včasih so med objektivi lahko opazne večje razlike. Predvsem objektivi z velikim razmerjem med najmanjšo in največjo goriščnico so lahko slabše kakovosti od tistih z manjšim razmerjem ali pa celo objektivi s fiksno goriščnico. O tem bomo brali še v drugih preizkusih objektivov, ki jih bo zaradi vse večjega dela fotografov v zrcalni refleksni svet vse več.

 

Toda nekaj razlik obstaja. Canon je v celotnem območju goriščnic in zaslonk zelo konstanten. Tokina pa je pri bolj oddaljenih motivih in najbolj odprti zaslonki f/4 slabše kakovosti od nadaljnjih zaslonk. Zato bodite s tem objektivom pozorni, da je njegova kakovostna uporabniška vrednost šele pri f/5,6.

Več o kakovosti objektivov pa sem zapisal na naslednjih straneh v zapisih ob primerjalnih fotografijah.

 

 

Premik med načinom ostrenja ročno/avtomatsko je pri Canon že poznani gumb na levi zgornji strani objektiva. Pri Tokina pa je treba potisniti obroč za ostrenje proti kameri za ročno in od kamere za AF. V katerem načinu smo pa dovolj vidno piše na obeh objektivih.

 

Zaključek

Izbrati Canon EF-S 10-22mm f/3,5-4,5 ali Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX. Po eni strani je odgovor enostaven. Tokina objektiv je tako po konstrukciji kot po risanju zelo kakovosten (razen pri zaslonki f/4) in skoraj še enkrat cenejši. Po drugi strani, pa si marsikateri fotograf zaželi original. Predvsem pa je tisti 2mm širši kot zajema lahko za marsikoga zelo pomemben in niti ni tako zanemarljiv. Za lažje razumevanje, (ekvivalent 35mm razredu) 16mm Canon in 19,2mm Tokina. Na slikah je razlika v širini zajema opazna in lahko rečemo, da si zaradi vidno večjega kota Canon objektiva, med seboj skoraj nista primerljiva. Kdor si želi s Canon kamerami z manjšimi tipali ekstremni široki kot, potem bo tako ali tako primoran poseči po originalu. Tokina pa nam nudi za mnogo manj denarja še vedno zadovoljiv široki kot zajema, katerega nam cenejši originali z goriščnicami 18mm (29mm ekv. 35mm) nikakor ne ponujajo.

 

Da zaključim! Razlike med objektivoma so (vidne in opisane so na naslednjih straneh). Kako velike pa so, ocenite sami. Vemo, da smo pri oceni tehnike zelo kritični samo dokler je ne kupujemo. Nato nastopi dodatno merilo, ki povsem po svoje izostri naše oko. To je, globina našega žepa.

$$PAGE$$

$$SITE$$

 

Canon EF-S 10mm. Canon nam kljub samo dvema mm razlike v goriščnici zajame opazno več motiva.

 

Tokina DX 12mm. Razlika med objektivoma je očitna že v širini zajema. Že v tem elemntu sta si objektiva toliko različna, da jih kot ponudbo ne moremo postaviti na povsem enako mesto. Če pogledamo na obeh slikah levi in desni zgornji rob, lahko opazimo, da oba objektiva vinjetirata zelo podobno, oziroma oba robova sta različna predvsem zaradi drugačnega kota vpada svetlobe na nebu. Za ekstremne širokokotnike je ta napaka pri obeh zelo malo izražena.

 

Canon EF-S 10mm, f/4, 1/1250sek.

 

Tokina DX 12mm, f/4, 1/1600sek. V centru tudi zaradi ožjega kota zajema in večje povečave izgleda fotografija boljše. Dal bi rahlo prednost Tokina. Toda na robovih pri f/4 ima Canon krepko prednost. Kakovost obejktivov se meri tudi v tem kako enakomerno riše od centra do roba.

 

Canon EF-S 10mm, f/8, 1/320sek.

 

Tokina DX 12mm, f/8, 1/400sek. Pri zaslonki 8 se Tokina pokaže v najboljši luči. Tako v centru kot na robovih je zapis malenkost boljši kot pri Canon. Ima pa Tokina malo več kromatske aberacije na robu slike (levo).

 

Canon EF-S 10mm, f/16, 1/80sek.

 

Tokina DX 12mm, f/16, 1/60sek. Zelo primerljiva zapisa. Tokina po zaslonki 8 pričenja izgubljati na kontrastu in slika s tem izgublja tudi na ostrini.

 

Canon EF-S 10mm. Razlika v zapisu pri različnih zaslonkah (od leve) 3,5, 5.6, 8, 11, 16. Objektiv ima zelo enakomerno risbo pri vseh zaslonkah. Malenkost se pozna slabša kakovost zapisa pri najbolj odprti 3,5 in zaprti 22.

 

Tokina DX 12mm. Razlika v zapisu pri različnih zaslonkah (od leve) 4, 5.6, 8, 11, 16. Počasi začnemo opažati razliko med objektivoma, oziroma njunima cenama. Pri zaslonki 4 je Tokina zelo mehak in neoster. Kakovost raste in je v srednjem delu f/8 najboljša, nato pa proti zaslonki 16 zopet pada.

 

Canon EF-S pri 22mm. Pri tej goriščnica ima Canon opazno napako vinjetiranja.

 

Tokina DX pri 24mm. Tudi pri normalnem širokem kotu, 22mm in 24mm je še vedno opazna razlika v širini zajema.

 

Canon EF-S 22mm, 1/1000sek, f/4. Zaradi drugačne svetlobe, več zajetega neba je slika za 0,6EV manj osvetljena kot s Tokina. Zato so nekateri detalji drugače zarisani.

 

Tokina DX 24mm, 1/1600sek, f/4. V uri mi deluje boljši zapis s Canon, V levih oknih s Tokina. Pa je ta razlika bolj delo drugačne osvetlitve 1/1000 proti 1/1600 sek, kot pa razlika v optiki. Tokina tudi na tem posnetku pokaže, da je pri 24mm veliko bolje uravnotežen objektiv kot pri 12mm.

 

Canon EF-S 22mm, 1/400sek, f/8.

 

Tokina DX 24mm, 1/320sek, f/8. Razlika gre zopet na račun drugačne osvetlitve. Digitalen zapis se od filmskega razlikuje tudi po tem, da za malenkost drugačna osvetlitev pripomore k povsem različnim tonskim zapisom, kontrastu, ostrini.

 

Canon EF-S 22mm, 1/100sek, f/16.

 

Tokina DX 24mm, 1/80sek, f/16. Tokina pri tej goriščnici popolnoma enakovredna še enkrat dražjemu Canonu.

 

Canon EF-S pri 22mm. Razlika v zapisu pri različnih zaslonkah (od leve) 4, 5.6, 8, 11, 16. Canon ima širši kot zajema in kamera je merila večjo površino neba. Zato so posnetki za cca. EV0.5 različno osvetljeni kot s Tokina. Pri tem motivu se tudi pri obeh objektivih opazi, da je pri tazličnih zaslonkah kamera drugače izmerila svetlobo in izbirala čas osvetlitve.

 

Tokina DX pri 24mm. Razlika v zapisu pri različnih zaslonkah (od leve) 4, 5.6, 8, 11, 16. V kakovosti zapisa ni bistvenih razlik. Tokina pri daljših goriščnicah že popravlja napake, ki so izrazite v bolj širokem kotu. Slika je pri vseh zaslonkah enakomerna. Zaradi manjšega zajema svetlega neba, pa so detalji s Tokino svetlejši, saj je razlika v osvetlitvi za cca. 0.5EV.

 

Levo Canon pri 22mm, desno Tokina pri 24mm. V širokem kotu se še vedno dobro vidi razlika goriščnice dveh mm.

 

Canon EF-S 22mm, 1/125sek, f/11. Malenkost boljša ostrina in kontrast.

 

Tokina DX pri 24mm, 1/160sek, f/11. V točki ostrenja je dobra risba. Oddaljeni motivi v globinski ostrini pa hitreje izgubljajo kakovost zapisa kot Canon.

 

EF-S 22mm, 1/125sek, f/11. Canon ima še vedno dovolj kontrastno sliko, z minimalno kromatsko aberacijo.

 

25 Tokina DX pri 24mm, 1/160sek, f/11. Neostrina je opazna, kromatska aberacija pa izrazitejša.

$$PAGE$$

 

Motiv zajet pod enakimi pogoji. EOS 20D, oba 12mm, ISO 200, 1/200sek, f/4,5.

 

Levo Canon, desno Tokina. V izrezih in povečavi 1:1 deluje Tokina všečneje zaradi večjega kontrasta. Toda na celotni sliki ima Canon malo boljši tonski zapis. Opaznih je več različnih barvnih vrednosti. Ostrine pa pri obeh manjka. Sta le širokokotna objektiva.

 

Levo canon, desno Tokina. Izrez 1:1. V tem delu pa deluje Canon bolj kontrastno in hladno. Tudi sama kromatska aberacija je bolj izrazita, saj je Canon podal iz bele barve modro, Tokina rdečo. Na obeh slikah lahko opazimo, da se kakovost zapisa pri izenačenih zapisih razlikuje od detajla do detalja enkrat v korist enega, drugič drugega.

 

Motiv, spodaj izrez 1:1. Levo Canon, desno Tokina.

 

EOS 20D, oba 12mm, 1/320sek, f/8. Za razliko od fotografij iz druge strani so tokrat preizkusi iz oblačnega vremena, torej iz močno difuzne svetlobe. Razlik med objektivoma pod temi svetlobnimi in tehničnimi pogoji ne opazimo.

 

 

Canon EF-S, 12mm, f/3,5. Odličen primer preizkusa za izraz "bokeh". Izostren je prvi plan, zadnji pa se izgublja v neostrini. Test "bokeh" je pomemben pri odprtih zaslonkah.

 

Tokina DX, 12mm, f/4. V ostrini in tonskem zapisu ni razlik. Opazna pa je v izrisu neostrine ozadja. Predvsem na japonskem je izraz "bokeh" prav tako pogost kot pri nas "ostrina". In če pogledamo zgornji fotografiji lahko pri Canon objektivu in zaslonki 3,5 lahko laže rečemo, da ima lepši bokeh, oziroma prevedeno, "poetično neostrino". Bokeh Tokine je preveč kontrasten in s tem izrazit.

 

 

Canon EF-S, 12mm, f/8. Motiv je izostren v prednjem planu, samo nekaj 10cm od objektiva. Ozadje je še vedno izven globinske ostrine. Canon ima ozadje še vedno mehkejše.

 

Tokina DX, 12mm, f/8. Čeprav deluje, kot da ima Tokina boljšo risbo ozadja, oziroma boljšo globinsko ostrino, pa je razlika predvsem v kontrastu zapisa. V neostrini ni mehkobe. Da slika ni bolj ostra si oglejte desni napis na tabli. Je samo bolj kontrasten in mnogo bolj popačen. Spoznali smo "bokeh", poetično neostrino, ki nam tudi da svoj podatek o kakovosti objektiva. Še toliko bolj je "bokeh" pomemben pri portretnih in tele objektivih.

 

 

Canon EF-S, 12mm, f/16. Edina opazna razlika med posnetkoma pri zaslonki 16 je v tem, da se je zaradi oblačnosti spreminjala svetloba in s tem njen odboj od stekel.

 

Tokina DX, 12mm, f/16. Pri zaslonki 16 pa je že toliko globinske ostrine, da tudi v stavbi, ki je v ozadju ne vidimi večjih razlik pri kakovosti. Na različno zajeta posnetka je vplivala drugačna svetloba v trenutku fotografiranja. Čas osvetlitve je bil pri obeh primerjavah enak, 1/50 sek.

 

 

Canon EF-S, 12mm, f/3.5.

 

Tokina DX, 12mm, f/4. Pri bližnjih motivih, pa Tokina nima težav z ostrino pri povsem odprti zaslonki. Tako znak v sredini kot zvezdice levo so z več ostrine kot jo pokaže Canon. Tokina pa je naredila zapis sence pod črno obrobo tablice drugače. Pri Canon je normalne sive barve, pri Tokina pa rumenkaste. Tudi samo popačenje (barrel distorsion) je v tablici bolj izraženo.

 

 

Canon EF-S, 12mm, f/8.

 

Tokina DX, 12mm, f/8. Zapis je zelo podoben kot pri popolnoma odprtih zaslonkah. Na tem motivu ne moremo ocenjevati globinske ostrine in bokeh. Zato lahko bolj zaprta zaslonka doprinese samo k večji ostrini. Toda pri bližnjih motivih to ni opaziti.

 

 

Canon EF-S, 12mm, f/16. Še vedno podobni rezultati glede sence v izbočenem črnem delu tablice in samega popačenja. Le da je pri zaslonki 16 tako v centru kot na robovih Canon tokrat malo ostrejši.

 

Tokina DX, 12mm, f/16. Pri Tokini se po vseh preizkusih opazi, da najbolje deluje pri srednjih vrednostih zaslonke. Toda treba je vedeti. Ogledovali ste si 1:1 povečave iz 8M točk tipal. Razlike med objektivoma so. Kako velike, pa ocenite sami. Vemo, da smo pri oceni tehnike zelo kritični samo dokler je ne kupujemo. Nato nastopi dodatno merilo, ki povsem po svoje izostri naše oko. To je, globina našega žepa.
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com