Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Avtomatsko ostrenje (AF) – Izbira točke ostrenja

Avtor:Matjaž Intihar
11.01.2016 14:51

Točke ostrenja

Na voljo jih imamo več, prav tako načinov izbire. V iskalu ali na zaslonu vidimo katero točko (ali več njih) uporabljamo. Oziroma, sami lahko izberemo koliko točk deluje.
V navodila poglejte kako deluje vaša kamera. Pri Canon kamerah in nekaterih modelih drugih proizvajalcev v zeleni ali slikovnih avtomatikah ne morete sami izbirati točk.

Sami lahko izberemo ostrenje z vsemi točkami, skupino ali samo eno točko. Odvisno od proizvajalca so točke označene. Sivo ali rdeče, lahko da je označena vseskozi ali posveti šele ob izostritvi. Pri nekaterih kamerah je siva označba pri močni svetlobi in rdeča pri slabi.

 

Možnosti nastavitev AF točk

Vse točke po celotni AF površini (auto AF)

Kamera se v tem načinu sama odloča s katero točko bo ostrila. Sistem deluje na podlagi boljšega svetlobnega dela, kot bližnjega motiva. Predvideva se, da fotograf želi fotografirati najbližji motiv, ki je v centralne delu motiva. Če ta ni dovolj svetel ali kontrasten, se lahko sistem odloči, da izostri bolj svetlo ali kontrastno točko drugje. Prav tu se skrivajo težave začetnikov in čudenje, kako to, da s tako dobro kamero ni ostrine. V večini primerov so prej uporabljali kompaktno kamero, ki ima zaradi kratkih goriščnic veliko globinsko ostrino. Pri kamerah z večjimi tipali je globinske ostrine manj in, če kamera ni izostrila na želenem mestu, je velika verjetnost, da ne bomo zadovoljni. Zato se tega načina ostrenja s kamerami DSLR in CSC čim prej izognite, če ne želite kopice neostrih posnetkov..

Samostojna izbira točke po celotni AF površini (single AF)

Pri fotografiranju motivov, kateri se ne premikajo in pri uporabi stojala, je lažji pogled na motiv preko zaslona. Obenem lahko točko ostrenja postavimo na želeni del motiva in nam ni treba premikati kamere.
Če fotografiramo iz roke različne motive in še toliko bolj, če se nam mudi, je vsakokratna ročna sprememba točke lahko velika omejitev. Zato tega načina izbire točk ne uporabljamo pogosto.

Centralna točka ostrenja (single AF)

Izkušeni fotograf ve, da bo ostrina ob izbiri vseh točk vedno nekje drugje, kot si sam želi. Tudi stalna menjava točk ostrenja mu ne odgovarja saj ve, da bo točko prestavil na desno, naslednji motiv, bi pa rad izostril drugje.
Zato je izbira centralne točke za večino motivov prava izbira. Samo spoznati je treba tako imenovan način rekompozicije.
S centralno točko izostrimo na želenem delu motiva, držimo prožilec še vedno na polovici (pri nekaterih kamerah imamo na izbiro še dodatni gumb za zaklenitev ostrenja), premaknemo kamero, da naredimo želeno kompozicijo in škljoc. Pri nekaterih kamerah moramo biti pozorni na to, da lahko po narodnosti z bližnjim gumbom premaknemo točko ostrenja. Večina kamer omogoča zakleniti gumb za premik točk. Tudi na zaslonu ali v iskalu lahko vidite katera točka je trenutno izbrana.

Izbira delnega polja ostrenja (zone AF) in dodatnih točk ob izbrani (expansion AF)

Najnovejše kamere nam nudijo še možnost izbire delovanja preko več združenih točk. Lahko izberemo širše polje večih točk v skupini, ali točko ostrenja in okoliške točke za dodatno pomoč. Ta način delovanja nam lahko pride prav pri premikajočih se motivih in takrat, ko fotografiramo pri slabo kontrastnem motivu, ali v zelo slabi svetlobi.

Vemo! Možnost izbire imamo in vsak sam si lahko ob določenih motivih najde svojo možnost. Zaradi kota pada svetlobe na AF tipalo, moči svetlobe, kontrasta motiva in želje po točni izostritvi ter hitrosti, nam bo centralna točka vedno najbolje delovala. Na vseh tipalih je sredinska točka tudi najbolj občutljiva in obvezno križna (pri nekaterih celo dvojno, ko uporabimo svetlobno močne objektive). V nekaterih tehničnih podatkih kamere je narisano koliko točk je križnih in katere. Križna točka nam dobro ostri tudi takrat, ko ima motiv samo horizonatlane ali vertikalne linije. Točka brez križnega tipala bo imela težave.

Pomembna je še ena lastnost. Širina polja, katerega zajema točka AF. Če je to polje preširoko, lahko, da točka odmeri prednji nam moteči predmet. Zato imajo nekatere kamere tudi ožjo (spot AF) točko.

 

Primeri uporabe AF točk

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com