Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Analogne anomalije: Atsushi Nishio iz Kobeja

02.09.2010 12:10

Veljko Jukič

Presedal sem iz letališča Osaka Kansai international (KIX) v Kobe, od koder sem imel polet proti glavnem mestu Naha (nekdaj samostojne kraljevine Ryukyu) na Okinawi, ko sem na letališču opazil zelo nevadnega možaka! V današnji poplavi raznovrstnih japonskih fotografov, ki vse po vrsti slikajo kar z mobiteli, a tudi raznovstnih ljubiteljih, ki imajo na razpolago vrhunsko opremo, sem se ves presenečen zazijal v starinsko fotokamero, ki jo je mladenič imel okoli vratu: stari in nekoč legendarni dvooki rolleiflex 6x6! Ta fotokamera bi ne bila nič posebnega, če ne bi še vedno uporabljala starinski zvitek filma širine 6 cm. Tako se mi je zdel nenavaden, da sem mu pristopil in ga posnel s čudežem moderne mobitelne tehnologije, s fotokamero Nokia!

Rolleiflex je bil legendarni fotoaparat v obdobju pred več kot pol stoletja, ko je postavil neke nove standarde v novinarski fotografiji, dokler njega in sorodne modele na področju reportažne ni izrinila generacija prihajajočih zrcalno refleksnih (SLR) aparatov, ki so uporabljali film 'leica' formata, ki so bili manjši, hitrejši, imeli so svetlejše objektive, razen tega pa so na film namesto 12 lahko spravili 'kar' 36 posnetkov! To vrstni aparati, še posebej formata 6x6 ali 6x7 cm so bili kasneje namenjeni le najzahtevnejšim profesionalcem in ljubiteljem, s prihodom digitalne dobe pa so bili počasi potisnjeni na obrobje fotografskega spektra, le nekateri med njimi pa so uspeli narediti preskok v digitalni svet. Toda: kot kaže je v fotografskem svetu še vedno prostora za ljubitelje stare tehnologije, ki v bistvu tvori srž fotografske tehnike in stroke.

Mladeniču na letališču Kobe je bilo ime Atsushi Nishio, doma je prav iz Kobeja, sicer pa študira fotografijo. Presenečenj še ni bilo konec! Seveda je imel razen rolleiflexa s sabo še celo torbo digitalne opreme, a je zraven nje imel v navadni plastični vrečki s sabo še 40 'roll' filmov: kodak TRI-X-pan s 400 ISO!

Kar zasolzile so se mi oči! Že dolgo nisem videl koga snemati na starinski film, kaj šele na 6x6 format, da sploh ne govorim o stari dvooki zrcalni kameri. Ob tem pa je uporabljal legendarni reporterski film kodak TRI-X, na katerem so zrastle cele generacije reporterjev in fotografov v pred digitalni eri!

Kako pa razvijaš vse te filme? Na roke, po starinsko, tako kot izdelam fotografije: v banicah, z ročno obdelavo v kemiji! Ne spomnim se več kdaj sem nazadnje videl koga še slikati na film, kaj šele da bi se sploh s kom pogovarjal o ročni izdelavi čnobelih fotografij. Morda sam živim in delam v hitrem digitalnem poslovnem okolju pa me zato ob takih srečanjih navda nostalgija nad starimi fotografskimi ljubiteljskimi in klubskimi časi, toda tehnologija nam je dala neverjeten preskok v tehnologiji, hitrosti in učinkovitosti.

Po drugi strani smo izgubili celoten spekter starih (kemičnih) tehnologij in rokodelskih postopkov in zato sem izkazal vso spoštovanje in občudovanje do človeka, ki vse to še vedno počne na starinski način, počasi, premišljeno in na roke! Seveda je to vse tudi neprimerno dražje in veliko, veliko počasneje.

V filmu Zadnji samuraj na koncu filma mladi japonski cesar Tenno reče Bobu Cruisu: »We may never forget who we are and where are we coming from!« Nikoli ne smemo pozabiti kdo smo in od kod izhajamo! Fotografija se je spremenila podobno, kot se je v obdobju tkim.revolucije Meiji leta 1878 japonska država, ki se je iz stare fevdalne preobrazila v sodobno industrijsko ��" iz starinske, ročne in kemične tehnologije v sodobno, digitalno, kjer kraljujejo čipi, tipala, mikroprocesorji, algoritmi in neverjetno zmogljivi računalniški programi. Komplimenti Atsushiju Nishiu iz Kobeja, ki staro rokodelsko stroko neguje vzporedno z vsemi modernimi pristopi sodobni digitalni fotografiji. Njegovo delo si lahko ogledate na www.ameblo.jp/photist in si mnenje ustvarite sami.

Srečanje z Atsushijem pa me je tako presunilo, da sem rolleiflexu sorodni 6x6 cm kameri - svoji prastari yahici-mat, ki že dve desetletji počiva nekje v kotu omare - obljubil, da jo bom popeljal na tih, počasen sprehod v dvoje, skupaj s starim ročnim svetlomerom gossen lunasix in zvitkom ali dvema 6x6 dia filma. Za ročno obdelavo čb TRI-X filma nimam več časa in možnosti, dia laboratoriji pa še vedno obratujejo, nekaj izbranih posnetkov z 'roll' filma 6x6 pa še vedno dam lahko kadarkoli k Matotu (šefu e-Fotografije) poskenirat na boben, preden se v Photoshopu soočim s 100 MB velikim posnetkom in ga na koncu vseeno dodelam po svojem občutku.

Tako lahko združim staro tehniko s sodobnim pristopom fotografiji in poiščem svoj pristop. Morda me je ta preblisk v razmišljanju prav zaradi tega srečanja vrnil za hip v preteklost in hkrati povezal s prihodnostjo, tako da lahko preko strani e-Fotografije sporočim Atsushiiju na Japonsko: ARIGATO GOZAIMASU, Atsushii! Hvala Atsushii!


Film je še vedno živi!

Danes lahko povsod po Japonskem kupimo katerega koli od najsodobnejših filmov: spominskih kartic tipa SD, CF ali 'memory stick' in sorodnih, najsi bo to v univerzalnih trgovinah, veleblagovnicah ali na specializiranih prodajnih mestih. Tam še vedno lahko najdemo dovolj bogato zalogo raznovrstnih filmov, kar le dokazuje, da uporabniki filmov še vedno obstajajo, živijo in delujejo v svojem, počasnem, starinskem in kemično zasnovanem mikrokozmosu. Kljub vsemu razvoju del foto industrije še vedno živi na osnovi potreb in storitev namenjenih starim 'analognim' uporabnikom. Marsikje po svetu pa lahko kupimo le še eno ali dve vrsti filmov, ki čedalje pogosteje zapuščajo prodajne police, kajti novi mediji so jih postopno zasenčili in le vprašanje je kdaj jih bodo popolnoma in dokončno izrinili.

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com