Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

ABC športne fotografije / Osnove in tehnike fotografiranja

23.03.2004 19:11

avtor: Primož Jerončič

Športna fotografija je zelo zanimivo področje fotografije, saj so rezultat slike, ki prikažejo dogajanje in čustva tekmovalcev in udeležencev tekmovanj, ki se odvijajo na tekmovališčih po vsem svetu. Vendar pa je ta zvrst fotografije ena od težjih, saj se večina dogajanja odvija zelo hitro. Tako nimamo časa za premišljevanje o pravilni izbiri zaslonke in časa osvetlitve, izbiri nastavitev fotoaparata, objektiva ali bliskavice in podobno. Ravno to pomanjkanje časa pa zahteva veliko izkušenj, poznavanja opreme, katero imamo na razpolago, ter tudi poznavanja športa, katerega slikamo. Pri športni fotografiji je potrebno v naprej premisliti kaj želimo slikati, ter kako želimo to narediti, saj je kasneje zaradi hitrega poteka dogodkov skoraj nemogoče premišljevati, iz kakšnega zornega kota bi še lahko slikali določeno akcijo. Tako je za uspešno izvedbo takšne naloge potrebno že v naprej izdelati določen načrt poteka slikanja, katerega nato skozi tekmo sledimo. To pomeni, da se že pred samim dogodkom pozanimamo o poteku tekmovanja, na katerih lokacijah je slikanje dovoljeno (npr. slikanje pred reklamnimi panoji ali TV kamerami ni dovoljeno), do katerih delov proge oziroma tekmovališča je dovoljen dostop z določeno vrsto akreditacije in podobno. Predvsem pa je za dobro sliko potrebno poznati sam šport, katerega slikamo, in njegove specifičnosti. Le tako lahko izberemo pravo pozicijo iz katere bomo nato z malo sreče in znanja naredili najboljšo možno fotografijo.

V nadaljevanju bom opisal nekaj osnovnih priporočil za slikanje športnih dogodkov, ki vam bodo, vsaj tako upam, pomagali pri ustvarjanju boljših športnih slik.

 

1. Izbira športa in tekmovanja

Kot sem omenil že na začetku, je športna fotografija eno od težjih področij fotografije. Zaradi tega je bolje narediti prve korake na tem področju na prireditvah nižjega ranga, kjer so pogoji za delo lažji (manj omejitev gibanja, manj gledalcev in manj ostalih fotografov, itd.), hitrost odvijanja dogodkov je manjša, hkrati pa je manjše tudi število nastopajočih, tako da je manj skrbi o zgrešenih tekmovalcih, katere morate na vsak način imeti na slikah. Na takšnem tekmovanju ali prireditvi, lahko naredite enako dobre posnetke, kot pa na Svetovnem pokalu, le da bodo na slikah namesto Hermanna Maierja, 10 let stari bodoči Herminatorji. Za začetek je prav tako bolje izbrati šport, ki se ne odvija pri velikih hitrostih (pri smučarskih skokih leti skakalec po zraku s hitrostjo okoli 100km/h). Sledenje tekmovalcev pri velikih hitrostih je namreč težka naloga celo za nekoga, ki se s takšno zvrstjo fotografije ukvarja že dalj časa, za nekoga, ki šele poskuša vstopiti v svet športne fotografije, pa skoraj misija nemogoče.

 

2. Izbira opreme

Zaradi same specifičnosti športne fotografije, je pri malo bolj resnem spogledovanju s to zvrstjo fotografije potrebno kar globoko seči v žep. S samo hitrostjo tekmovalcev oziroma dogodkov narašča tudi cena opreme, ki to hitrost lahko še sledi in nudi kvaliteten končni izdelek. Avtomatsko ostrenje tekmovalcev pri 80km/h in več zmorejo samo še visoko zmogljivi profesionalni fotoaparati in objektivi, ki pa so za veliko večino ljubiteljskih fotografov veliko predragi. Vendar pa lastništvo opreme, vrednosti avtomobila srednjega razreda, ni pogoj za kvalitetno športno fotografijo. Res ne moremo slikati vsakršnih športnih dogodkov, še vedno pa z malo znanja in iznajdljivosti lahko uspešno slikamo večino športnih prireditev.

Pri športni fotografiji je pomembno, da prikažemo tekmovalca, vse ostalo pa naredimo čim manj moteče. Nekaj več o tem bom napisal kasneje pod poglavjema o izbiri lokacije in osvetlitvi, v tem poglavju pa se bom osredotočil na opremo, ki nam omogoča izolacijo tekmovalca, katerega slikamo, od ozadja. Če želimo to narediti že ob pritisku na sprožilec in ne kasneje v kakšnem od programov za obdelavo fotografij, bomo potrebovali objektiv z majhno zaslonko (npr. f/2.8), ki nam da možnost majhne globinske ostrine. Poleg takih objektivov, pa je priporočljiv fotoaparat, ki zmore čim večje število posnetkov v sekvenci (profesionalni fotoaparati dosegajo hitrosti med 8 in 10 posnetki na sekundo), saj pri športni fotografiji odloča malenkost med odličnim posnetkom in posnetkom, ki je na najboljši poti v najbližji koš za smeti. Pri tem pa nam ne pomaga samo oprema, pač pa predvsem poznavanje športa katerega slikamo, saj se le tako lahko odločimo, kdaj bo primeren trenutek za fotografijo.

Prav tako je pri izbiri opreme potrebna tudi predhodna odločitev kaj bomo zares slikali. Tako lahko slikamo športe pri katerih pridemo dovolj blizu tudi s krajšimi objektivi (npr. 28-70mm), medtem ko za določene športe pač potrebujemo daljše in dražje objektive.

 

3. Izbira lokacije ob tekmovališču

 

Izbira lokacije ob tekmovališču nam omogoča čim boljšo kompozicijo same slike, kar je poleg pravilne izostritve in osvetlitve najpomembnejša stvar pri športni fotografiji. Zaradi hitrosti s katero se odvijajo dogodki, je kompozicija in njeno preverjanje pri športni fotografiji močno oteženo in ni v ničemer podobno kompoziciji pri npr. pokrajinski fotografiji. Kljub temu je kompozicija izredno pomembna, saj je kvaliteta slike odvisna tudi od kompozicije. Za olajšanje izbire kompozicije je potrebno najti pravo mesto slikanja. Izbira mesta za slikanje je najlažja pred samim tekmovanjem, zaradi česar je priporočljivo priti na samo tekmovališče pred začetkom tekmovanja. To velja še posebej v primerih, da tekmovališča še ne poznamo. V primeru, da tudi športa katerega bomo slikali ne poznamo zelo dobro, je priporočljiv predhodni prihod tudi zaradi tega, ker se pri večini športov pred samim tekmovanjem dogaja nekaj manjših športnih aktivnosti v podobnih športih, na manjših prireditvah, pa se na samem tekmovališču za svoj nastop ogrevajo tekmovalci. To nam da kar nekaj možnosti za vadbo fotografiranja določenega športa, kar nam kasneje med samim tekmovanjem lahko pomaga, da pridemo do boljših slik.

Pri sami izbiri lokacije moramo upoštevati tudi opremo, ki jo imamo na razpolago, saj le tako lahko dobimo dobro sliko tudi s cenejšo opremo. Tako na primer na biatlonski tekmi ne stojimo ob strelišču, če imamo objektiv nekje do 200mm (ravno biatlonsko strelišče je ena izmed lokacij, kjer je hiter (vsaj) 400mm objektiv pogoj za dobre slike), ampak se postavimo nekje ob progi, kjer so tekmovalci bližje in kjer lahko prav tako dobimo zelo zanimive slike z veliko krajšimi objektivi.

 

4. Osvetlitev, izostritev in kompozicija

 

Hitrost s katero se odvijajo dogodki nam onemogoča dolgotrajno merjenje in spreminjanje osvetlitve, zaradi česar je potrebno uporabiti kar nekaj izkušenj (za tiste redke, ki še vedno včasih uporabljamo film), ali pa kar nekaj testnih slik za tiste, ki uporabljajo digitalne fotoaparate. Zaradi same hitrosti tekmovalcev je težko ustrezno nastaviti fotoaparat tako, da sam izbere ustrezen čas ali zaslonko. V primeru točkovnega merjenja lahko kaj hitro po nesreči odčitamo osvetlitev s temnega dela oblačila ali svetlega ozadja in naša slika bo presvetla ali pretemna. Zaradi tega je priporočljivo nastaviti fotoaparat na ročne nastavitve časa in zaslonke, saj le tako lahko zagotovimo pravilno osvetlitev, ne glede na trenutno meritev svetlobe.

Kako nastavimo pravilen čas in zaslonko? Najbolj pravilna nastavitev časa in zaslonke se doseže s pomočjo svetlomera, ker pa večina ljudi tega pripomočka, odkar ga ima večina fotoaparat že vgrajenega, nima več, obstaja tudi druga, sicer malo manj natančna, pa vseeno še vedno dovolj zanesljiva možnost. S fotoaparatom pomerimo v neko točko, ki je barvno čim bližje 18% sivi barvi, na katero so umerjeni svetlomeri sodobnih fotoaparatov. Tako si nastavimo želeno zaslonko in odčitamo izračunan čas pri izbrani zaslonki. Za to meritev je najbolje uporabljati točkovno merjenje, če ga fotoaparat ima, saj se tako izognemo raznim izračunom osvetlitve, katere opravljajo algoritmi v drugih načinih merjenja. V določenih pogojih tej meritvi dodamo še kompenzacijo osvetlitve, vendar pa bo za pravilno nastavitev te komenzacije potrebno nekaj izkušenj ali pa testnih slik pri digitalnih fotoaparatih. Ko imamo končne meritve, samo nastavimo iste nastavitve v ročnem načinu (ang. Manual). V primeru, da se svetlobni pogoji med tekmovanjem spreminjamo, občasno ponovimo postopek.

Ostrenje je pri športni fotografiji eden izmed težjih dejavnikov na poti do dobre fotografije. Če želimo uporabljati avtomatsko ostrenje (ang. auto focus) pri hitrih športih, nam pomaga izključno profesionalna oprema, saj fotoaparati, katere uporabljajo ljubiteljski fotografi niso namenjeni slikanju objektov, ki se premikajo s hitrostjo 80 in več kilometrov na uro. Če takega fotoaparata, ki bi zmogel tako zahtevne naloge, nimamo, si še vedno lahko pomagamo na drugačen način. V tem primeru preklopimo na ročno ostrenje, ter prednastavimo objektiv na določeno točko, mimo katere bo prišel tekmovalec. Ko je tekmovalec, katerega želimo slikati, na tej točki samo sprožimo, in če smo bili dovolj hitri in natančni bomo imeli enako kvalitetno sliko, kot bi bila pri uporabi avtomatskega ostrenja.

Kompozicija se pri športni fotografiji nanaša na več stvari, glavna stvar pri pravilni kompoziciji pa je poudarek tekmovalca. To lahko naredimo z majhno zaslonko, lahko pa temu pomagamo še s pravilno kompozicijo. Pri tem se je potrebno izogibati ozadja, ki se lahko preveč zlije s tekmovalcem. V večini primerov so to razni živobarvni reklamni plakati ali pa večja skupina gledalcev. Zaradi tega je priporočljivo poiskati kakšno drugačno perspektivo kot na primer slikanje iz klečečega položaja, ki za ozadje naredi nebo ali pa poiščemo višje ležeči prostor, ki da za ozadje zemljo oziroma pri zimskih športih sneg. Poleg tega je potrebno za privlačno športno fotografijo kar močno porezati prazen prostor okoli tekmovalca in sliko čimbolj zapolniti s tekmovalcem samim, saj se v prevelikem prostoru tekmovalec izgubi, tako da se ne čuti več akcije, ki je prisotna na športnem terenu.

 

5. Izbira končnih slik

 Ko smo vse prej omenjene tehnike že izpopolnili, nam je na koncu športne prireditve ostalo veliko filmov ali CF kartic polnih slik. Sedaj nam preostane iz tega kupa slik samo še izbrati slike, s katerimi bomo očarali prijatelje ali mogoče celo zaslužili kakšen tolar. Sam izbor slik je zelo pomemben faktor v celotnem procesu slikanja, saj se z izborom slik zares predstavimo kot fotograf. Nihče namreč ne želi gledati neskončnih serij enakih ali skoraj enakih posnetkov, pač pa si želi videti nekaj najbolj uspelih. Izbor slik nekega tekmovanja naj obsega največ 10 do 15 skrbno izbranih slik. Če mislite, da imate več kot toliko dobrih slik z enega tekmovanja, počakajte in nato še enkrat izberite najboljše iz predhodnjega izbora. Pri samem izboru je potrebno paziti, da imamo pokrit uvod (štart ali priprave na štart), jedro dogajanja (tekmovanje samo) in zaključek (prihod v cilj, podelitev nagrad, itd.). Ko imamo te osnovne sklope razvrščene, lahko nadaljujemo z izbiranjem najboljših fotografij v posameznem sklopu. Tako je dobro izbrati fotografije, ki prikazujejo čustva, zanimive dogodke med tekmovanjem in podobno. Zato je potrebno tudi poznavanje športa, saj le tako lahko izberete sliko, ki najbolje predstavlja izbrani šport.

Sedaj pa čimprej ven na najbližjo športno prireditev. Hkrati pa vam želim veliko uspehov pri slikanju športa.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com